Statistike kažejo, da so daleč najbolj nevarna prav divja kopališča oziroma kopalna območja, kjer ni organiziranih služb za reševanje iz vode. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS gre namreč v dveh tretjinah primerov za utopitve v vodi v naravi, le nekaj odstotkov utopitev pa se zgodi v plavalnih bazenih.
Od leta 2000 pa do lani se je v naših vodah utopilo kar 168 ljudi, med katerimi je bilo 141 moških in 27 žensk. V rekah se je v tem časovnem obdobju utopilo 62, v morju 32, v jezerih 25, v bazenih pa 16 ljudi. Od tega se je samo lani med plavanjem utopilo osem ljudi, pet ljudi se je utopilo med čolnarjenjem, v dveh primerih je bil za nesrečo kriv zdrs, v enem primeru pa je šlo za neprevidnost neplavalca.
Na divjih kopališčih za utopitev kriva alkohol in poln želodec
Najpogostejši vzroki utopitve na urejenih kopališčih so različne bolezni kopalcev, medtem ko je na neurejenih kopališčih najpogostejši vzrok poleg alkoholiziranosti in neupoštevanja pravil tudi izčrpanost ljudi ali preobremenjen želodec, če so nedavno obedovali, še pravijo policisti. Poleg tega so divja kopališča, kot so gramoznice, jezera in reke, zelo nevarna tudi zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev.
Zaradi skorajšnje utopitve v povprečju 16 ljudi letno konča v bolnišnici, od teh pa se tretjina začne utapljati med plavanjem ali zaradi padca v plavalni bazen, četrtina pa zaradi padca v vodo v naravi.
Upoštevajte kopališki red in uporabljajte urejena kopališča!
Res je, da osvežitev v vročih poletnih dneh prija, a je pri tem treba upoštevati osnovne varnostne ukrepe v in ob vodi. Policija kopalcem zato svetuje, naj na urejenih kopališčih upoštevajo kopališki red. Od obale pa naj se ne oddaljujejo več kakor 150 metrov na morju, 100 metrov na jezerih in gramoznicah ter 30 metrov v rekah. V primeru možnosti utopitve naj naključni reševalec utapljajočemu najprej vrže vrv ali vejo, če to ni možno, pa naj skoči v vodo in se utapljajočemu približa s hrbtne strani. "Kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi, saj je ta v fazi nerazsodnosti izredno nevaren,“ še opozarjajo policisti in dodajajo, da se posamezniku, ki o utapljanju ne obvesti policije, lahko izreče globa v višini 400 evrov.
Splošni napotki za varno kopanje
Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ter pod vplivom alkohola.
Če je telo pregreto, se pred kopanjem primerno ohladimo. Premrzla voda lahko povzroči krč.
Nikoli ne skačemo v kalno ali preplitvo vodo, pred skokom vedno preverimo globino.
Ne precenjujmo svojih sposobnosti in plavalnega znanja!
Nikoli ne plavamo sami oziroma brez nadzora, zlasti ne na daljših razdaljah.
Upoštevamo vremenske razmere. Ob nevihti je kopanje nevarno, zato čim prej odidemo iz vode.
Na bazenih in urejenih naravnih kopališčih
Spoštujemo kopališki red in navodila reševalcev iz vode.
Upoštevamo oznake z opozorili za kopalce.
Nikoli ne plavamo zunaj označenega kopališča.
Pazimo na čolne in druga plovila.
Na jezerih, rekah, ribnikih in drugih neurejenih kopališčih
Nikoli ne plavamo v vodnih zbiralnikih, zraven črpališč in drugih nevarnih mest.
Izogibamo se nenadnim zavojem ter hitrim prehodom v nepregledna in nevarna mesta.
Izogibamo se močnim tokovom ali vodnim vrtincem.
Pazimo na spolzke bregove.
Pri čolnarjenju in ribolovu
Bodimo pozorni na nenadne spremembe vremena in plimovanja.
Bodimo primerno opremljeni – vedno imejmo pri sebi rešilni jopič in povejmo, kam smo namenjeni.
Izogibamo se nevarnim predelom, kot so npr. brzice, slapovi, morski tokovi, spolzke skale porasle z mahom ipd.
Na zabavah in v bližini vodnih površin
Zavarujmo in primerno označimo vodne površine.
Na nevarna mesta namestimo reševalno opremo.
Otroke in starejše neplavalce opozorimo na nevarnost padca v vodo.
Otrok nikoli ne puščajmo brez nadzora!
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.