Pravilnik je uvedel malo drugačen reševanja pritožb. Pred senatom se avtomatično znajdejo tisti primeri, ko naj bi policist zagrešil kaznivo dejanje, ostali primeri pa gredo najprej na postopek pomiritve. To pomeni, da se komandir postaje ali njegov namestnik z državljanom pogovori o tem, kar se je zgodilo. In senat primer dobi le, če spora ne moreta rešiti sporazumno. Ena poglavitnih sprememb postopka pa je v tem, kako je senat sestavljen. V njem sedi en predstavnik ministrstva in dva predstavnika javnosti, ki jih predlagajo občine ali organizacije civilne družbe.
S tem naj bi po besedah notranjega ministrstva postopek pritožb približali ljudem. Toda nekateri menijo drugače. Pri Amnesty International so prepričani, da imajo nova pravila več pomanjkljivosti. Sindikat policistov kot organizacija civilne družbe ima lahko v senatih, ko gre za pritožbe proti policistom centralne uprave, svoje predstavnike. Amnesty International pa ni prepričan, da so najbolj primerni za obrambo interesov civilne družbe. Prav tako opozarjajo, da so mnogi člani senatov premalo poučeni o temi, o kateri razsojajo.
