Je pred vrati še en referendum? Tokrat o pokojninah?

Če pokojninske reforme ne boste zavrnili vi, jo bomo volivci, izvoljencem ljudstva vedno glasneje grozi del sindikata. "Če hočejo za to prebivalstvo nekaj dobrega, naj prisluhnejo in te škodljive ukrepe, določbe umaknejo iz zakona, sicer nam ne ostane druga možnost, kot da volivci, odločamo o tem na referendumu, zakonodajnem," pravi generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc. Ne bomo pristali na to, da nas na stara leta potisnete v dolge vrste pred Rdečim križem, besni tudi sindikat zavarovalništva v pismu, ki so ga pred današnjo obravnavo v državnem zboru naslovili na poslance.

Z reformo popravljamo pretekle nepravice pokojninskega sistema, pravijo, delalo se bo malenkost dlje, a sistem bo pravičnejši in bo prihodnjim generacijam omogočil dostojnejše pokojnine.

"Zato smo šli v smer, da povišamo odmerni odstotek na 70. Če greš po 43 letih dela v pokoj, po novem boš pa dobil 79-odstotno odmero. To je nekaj čisto drugega kot 57,25 kar so moški hodili še pred petimi leti," odgovarja minister Luka Mesec. 

Še en primer, ki so ga pripravili na ministrstvu. Oseba, ki se je, denimo, zaposlila pri 20 letih, ni skrbela za otroke ali služila vojaškega roka, kar lahko zniža starostno mejo, se bo po reformi upokojila pri 62 letih oziroma 42 letih dela. Bo pa odmerni odstotek za izračun pokojnine v tem primeru več kot 12 odsotkov višji."In drugo, zraven dobijo še božičnico, ki bo letos 150 evrov, leta 2030 bo 250 in potem se usklajuje z inflacijo," še dodaja Mesec.

Največja zamera pobudnikov referenduma pa, da reformo, kot pravijo, gradijo le na plečih delavcev in upokojencev, k spremembam pa prav nič ne prispeva gospodarstvo. "Gospodarstvo bo očitno v Sloveniji še naprej plačevalo praktično drugo najnižjo prispevno stopnjo v Evropi. Delavci plačujemo v pokojninsko blagajno, recimo v lanskem letu smo plačali 3,7 milijarde evrov, delodajalci le 2,1 milijarde evrov," še zaključi Švarc.

Spomnimo, reformo je podprlo šest od sedmih sindikalnih central in vse delodajalske organizacije. Tako imenovana delavska koalicija sedmih sindikatov pa bo takoj, ko oziroma če reformi zeleno luč prižgejo poslanci, začela z zbiranjem podpisov.

DZ je s 45 glasovi za in štirimi proti danes ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Minister za delo Luka Mesec je prepričan, da bo reforma na srednji in dolgi rok prispevala k vzdržnosti pokojninskega sistema in zagotovila vsaj približno takšne pokojnine, kot so danes. Predlog pokojninske reforme so podprli v Svobodi, SD, Levici in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti pa so glasovali v NSi in samostojni poslanec Miha Kordiš. Poslanci SDS, nepovezani poslanci iz vrst Demokratov in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek so bili vzdržani.

V več ur trajajoči razpravi je bilo iz opozicije med drugim slišati očitke, da ne gre za celovito reformo, temveč polreformo oziroma popravke obstoječe pokojninske zakonodaje, ki ne bo izboljšala položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Pogrešali so tudi konkretne izračune in jasen odgovor, kaj načrtovane spremembe pomenijo za bodoče upokojence in kaj za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. "Šele ko bodo ti izračuni na mizi, bo mogoče o spremembah zakonodaje odločati tudi po vsebini," je poudaril Zvonko Černač (SDS). 

V opoziciji so bili med drugim kritični tudi do predlaganega podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove, saj bodo zaradi tega pokojnine nižje, in do predlaganega načina usklajevanja pokojnin.

V koaliciji po drugi strani v pokojninski reformi vidijo pomembno zmago socialnega dialoga. Cilj sprememb zakona je prilagoditi sistem na demografske spremembe tako, da bo poskrbljeno tudi za materialno blaginjo upokojencev, je v dopolnilni obrazložitvi predloga novele izpostavil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Spomnil je, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, težava pa je, da se spreminja razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev in številom upokojencev.

"Leta 1990 je za eno pokojnino prispevalo v povprečju 2,3 aktivnega prebivalca, danes je to razmerje 1,55, leta 2013 je bilo celo 1,38. In glede na demografske podatke se to razmerje ne bo izboljševalo," je poudaril.