V torek sledi obravnava novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pomeni realizacijo podpisanega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.
Hkrati z omenjenim predlogom je vlada pripravila novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki realizira del stavkovnega sporazuma med vlado ter Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Vendar pa omenjene novele državni zbor ne bo sprejemal na redni seji, pač pa na izredni.
Na torkovem delu seje bo DZ sicer odločal o noveli Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je podlaga za nemoten prenos premoženja, pravic, obveznosti in terjatev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH. Isti dan bodo imeli med drugim na mizi še vladni predlog Zakona o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček za leto 2022. Vse zakonske predloge, ki jih bo državni zbor obravnaval v torek, bodo poslanci sprejemali po nujnem postopku.
Sredin del seje pa bodo zaznamovale prve obravnave treh zakonskih besedil. Poslanci bodo opravili splošno razpravo o dveh vladnih predlogih: noveli Zakona o davčnem postopku in noveli Zakona o finančni upravi. Obe noveli sodita v vladni sveženj davčnih sprememb, s katerimi posega v spremembe, sprejete marca letos v mandatu prejšnje vlade, prinaša pa tudi nekatere nove rešitve.
V sredo bodo opravili tudi prvo obravnavo novele zakona o ustanovitvi občin, s katero SDS predlaga podelitev statusa mestne občine Slovenski Bistrici.
Seja se bo zaključila v četrtek, ko bodo imeli poslanci na mizi tudi mandatno-volilne zadeve. Glede na napovedi koalicijskih poslanskih skupin je pričakovati, da bo državni zbor za ustavno sodnico izvolil Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja Banke Slovenije pa imenoval Primoža Dolenca. Bolj negotov je razplet glasovanja za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu, saj sta za eno mesto dva kandidata, Marko Ilešič in Jure Vidmar. Tudi po seji mandatno-volilne komisije ni razvidno, kdo od njiju med poslanci uživa večjo podporo.
Če DZ referendum zavrne, bi lahko odločitev znova pristala na Ustavnem sodišču
V petek bo sledila izredna seja, na katero je kolegij predsednice državnega zbora uvrstil tudi predlog sklepa o nedopustnosti referenduma o spremembah družinskega zakonika. Tega je predlagala vlada, ki opozarja, da se vložena pobuda za razpis zakonodajnega referenduma – to so vložili v koaliciji Za otroke – nanaša na zakon, s katerim se odpravlja neustavnost, ugotovljena z odločitvama Ustavnega sodišča, zato referendum o njem ni dopusten.
Ustavni pravnik Benjamin Flander, ki smo ga pred časom povprašali o možnosti uspeha tega referenduma, je sicer dejal, da je verjetnost, da bodo pobudniki uspeli, po njegovem mnenju majhna. Dejal je, da bo državni zbor pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma skoraj zagotovo zavrnil, "opirajoč se na določbo Ustave, ki prepoveduje zakonodajni referendum o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost", pobudniki pa da bodo nato sklep DZ, "po vsej verjetnosti neuspešno", izpodbijali na Ustavnem sodišču.
Izredni profesor mariborske pravne fakultete dr. Miha Šepec je medtem izpostavil, da se tu postavlja vprašanje, ali je posvojitev res temeljna človekova pravica. "Ali gre tu za pridobljeno pravico, ki jo družba podeli z nekim konsenzom in zakonom," je dejal.
Na izredni seji bodo imeli poslanci pred seboj še predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva. Tudi za ta predlog je vlada vložila predlog sklepa o nedopustnosti referenduma. A ga državni zbor na tej seji še ne bo obravnaval, so se pa člani kolegija danes dogovorili, da izredno sejo na to temo skličejo takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji.
