Kot je za STA pojasnil Zagorc, lahko zbiranje 2500 podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum, ki je nato podlaga za to, da DZ določi daljši rok za zbiranje podpisov 40.000 volivcev, ki so potrebni za razpis referenduma, steče z dnevom potrditve zakona v DZ.
V tem času lahko DZ, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.
"Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona," izpostavlja Zagorc.
Glede vsebinske odločitve ustavnega sodišča pa opozarja, da v zvezi z nedopustnostjo referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, obenem tega nihče tudi ni izpodbijal na ustavnem sodišču.
V luči tega Zagorc gotovega odgovora o tem, ali bi lahko ustavno sodišče odločanje o interventnem zakonu dopustilo, nima. Poudarja pa, da bi se lahko pri sprejemu odločitve opiralo na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic. Pri tem spomni na odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo.
V primeru, da bi ustavni sodniki uporabili analogijo z obstoječo sodno prakso z drugih področjih, bi lahko v primeru tako imenovanega omnibus zakona, med katerega po mnenju Zagorca spada tudi interventni zakon o razvoju Slovenije, ki po vsebini deloma res opredeljujejo materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebujejo tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten, ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, "če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati".
Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma, ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitev neposredne demokracije. "Vsebina, ali je ta zakon dober za ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, to ni važno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu," je še dodal.
Po mnenju prvaka SDS Janeza Janše, ki jih je izrekel ob robu današnje izredne seje DZ, sicer zakonodajni referendum glede interventnega zakona glede na zakonsko ali ustavno ureditev ni mogoč. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.