Nestrankarska lista Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni, ki na letošnjih državnozborskih volitvah nastopa v vseh volilnih okrajih, je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za varstvo pravic kandidatov. Radiotelevizija Slovenija (RTVS) naj bi listi pri izvajanju volilne kampanje kršila varstvo pravic.
Ni bila namreč zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank, je v zahtevku zapisal koordinator liste Jožef Horvat, ki je še dodal, da naj bi se s tem strinjale tudi ostale zunajparlamentarne stranke. Parlamentarne stranke imajo privilegije, zunajparlamentarne stranke pa se ne morejo enakovredno predstaviti in priti do poslanskih sedežev v državnem zboru, je v zahtevku zapisal Horvat. Sodišče naj bi o zahtevku odločilo v treh dneh.
Horvat v zahtevku pojasnjuje, da je lista v petek po elektronski pošti prejela dopis o podrobnostih volilne kampanje oz. zapisnik o žrebanju na RTVS, iz katerega je razvidno, da naj bi bile kršene pravice kandidatov zunajparlamentarnih list. V petkovo soočenje strank na TVS so bili namreč povabljeni predstavniki osmih parlamentarnih strank ter le dveh zunajparlamentarnih (Slovenija je naša, Demokratska stranka Slovenije), ki sta bili izžrebani. "Enako oziroma še bolj diskriminatorno je pri soočenjih na Radiu Slovenija," je zapisano v obrazložitvi zahtevka.
Horvat navaja, da so nekateri predstavniki zunajparlamentarnih strank že pred žrebanjem 9. septembra protestirali zaradi načrtovanega kršenja pravic do enakopravnosti, pa je voditelj žrebanja po besedah koordinatorja Združenih povedal, da "razume, da gre za kršenje petega odstavka zakona o volilni kampanji, vendar pa obstaja zakon o javnem zavodu RTVS, ki dopušča največ 30 odstotkov časa, namenjenega parlamentarnim strankam, tudi za zunajparlamentarne stranke, torej se ne da nič spremeniti". Parlamentarne stranke so imele torej v petek stoodstotno zastopanost, ostale stranke oz. liste pa 20-odstotno, navaja Horvat.
Vsem sodelujočim pripada enaka pravica do brezplačne volilne kampanje na radiu in na TVS, saj parlamentarne stranke niso več vredne od zunajparlamentarnih, meni Horvat. Zakon o javnem zavodu RTVS, ki določa, da se zunajparlamentarnim strankam nameni le 30 odstotkov časa, je v nasprotju s petim odstavkom zakona o volilni kampanji, meni Horvat. Odgovorni na RTVS naj na preostala soočenja čim prej vabijo še ostale predstavnike zunajparlamentarnih strank. Pri Združenih so pripravljeni uporabiti vsa pravna sredstva v Sloveniji in v Evropski uniji.
Kaj določa zakon o volilni kampanji?
Peti člen zakona o volilni kampanji določa, da morajo javna glasila najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. S pravili mora biti zagotovljena enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih oziroma za politične stranke, ki še niso zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih. Informativno-politična javna glasila v pretežno javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil.
Tretji odstavek omenjenega zakona pa določa, da v kolikor pride v času volilne kampanje v nastopih ali volilnih sporočilih posameznih organizatorjev volilne kampanje ali kandidatov do nespoštovanja pravic drugih kandidatov, imajo prizadeti kandidati pravico nemudoma zahtevati postopek za varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem. Postopek za varstvo pravic v primerih morebitnega nespoštovanja pravic kandidatov je hiter: sodišče v primerih, ko gre za zahteve po varstvu pravice kandidatov do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti osebne integritete, njihove zasebnosti ter osebnostnih pravic, odloči o zahtevi v treh dneh po vložitvi zahteve. Zoper sodbo okrožnega sodišča je dopustna pritožba v roku 48 ur. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v naslednjih štirih dneh. Odločba se takoj objavi v vseh javnih glasilih, ki so pretežno v javni lasti.
