Je rubež socialne pomoči ustaven?

Z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena zakona sta bili pobudnikom, med njimi štirim odraslim in petim otrokom, kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnim pobudnikom pa so bile kršene tudi otrokove pravice. V pobudi so prav tako izpostavili neskladnost sporne ureditve z načelom socialne in pravne države ter kršitev načela enakosti in prepovedi diskriminacije, so sporočili s pravne mreže.

Pobudnikom je Finančna uprava (Furs) januarja letos na podlagi zakona, ki je bil sprejet novembra lani, delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč. Kot trdijo pri pravni mreži, poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države.

Po podatkih Fursa je bilo samo med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. Na Fursu pa so po navedbah pravne mreže pred kratkim opozorili, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči.

Pobudniki ustavno sodišče zato pozivajo, naj do končne odločitve zadrži izvajanje 8. člena zakona, saj gre za "posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva".

Pri pravni mreži so v sporočilu za javnost zapisali, da je med pobudniki družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg "pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje". Med pobudniki sta tudi pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.

Zaradi ozke razlage pravnega interesa je dostop do ustavnega sodišča posameznikom tudi ob hudih sistemskih kršitvah otežen, zato lahko vsebinsko presojo zagotovi le zahteva Varuhinje človekovih pravic, so sporočili iz pravne mreže.