Je rubež socialne pomoči ustaven?

Z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena zakona sta bili pobudnikom, med njimi štirim odraslim in petim otrokom, kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnim pobudnikom pa so bile kršene tudi otrokove pravice. V pobudi so prav tako izpostavili neskladnost sporne ureditve z načelom socialne in pravne države ter kršitev načela enakosti in prepovedi diskriminacije, so sporočili s pravne mreže.

Pobudnikom je Finančna uprava (Furs) januarja letos na podlagi zakona, ki je bil sprejet novembra lani, delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč. Kot trdijo pri pravni mreži, poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države.

Po podatkih Fursa je bilo samo med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. Na Fursu pa so po navedbah pravne mreže pred kratkim opozorili, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči.

Pobudniki ustavno sodišče zato pozivajo, naj do končne odločitve zadrži izvajanje 8. člena zakona, saj gre za "posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva".

Pri pravni mreži so v sporočilu za javnost zapisali, da je med pobudniki družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg "pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje". Med pobudniki sta tudi pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.

Zaradi ozke razlage pravnega interesa je dostop do ustavnega sodišča posameznikom tudi ob hudih sistemskih kršitvah otežen, zato lahko vsebinsko presojo zagotovi le zahteva Varuhinje človekovih pravic, so sporočili iz pravne mreže.

Tudi institucija Varuha človekovih pravic bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti člena Šutarjevega zakona, ki se nanaša na možnost izvršbe na denarno socialno pomoč. Predlagali bodo tudi zadržanje tega člena. Kot so pojasnili pri Varuhu, imajo pri omenjenem členu resne pomisleke, zlasti glede nesorazmernosti posega v sredstva za osnovno preživetje.

Pri Varuhu imajo glede na prejete pobude in informacije, ki so jih pridobili, resne pomisleka glede omenjenega člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. t. i. Šutarjevega zakona, ki ga je vlada pripravila po tragediji v Novem mestu.

Ocenjujejo, da člen o izvršbah na denarno socialno pomoč "nesorazmerno posega v sredstva za osnovno preživetje, ogroža dostojanstvo posameznikov in njihovo socialno varnost, posega v pravice otrok, ne upošteva individualnih okoliščin, vsebuje retroaktivne učinke in pomanjkljivo ureja postopkovne pravice", so navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, je varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek na sestanku s predstavniki ministrstva za delo v torek preverila, ali ukrepi, ki jih napovedujejo, lahko odpravijo potencialno neustavnost.

Furs je namreč po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Že prejšnji teden so se pristojni dogovorili za ukrepe, ki bi preprečili izvršbe celotnemu gospodinjstvu, pa tudi za obveščanje dolžnikov, da imajo možnost obročnega plačila dolgov.

A pri Varuhu ocenjujejo, da takšna tehnična prilagoditev ne odpravlja temeljnih ustavnopravnih vprašanj, pač pa celo odpira več novih. Tako bodo v prihodnjih dneh na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena. To odločitev pojasnjujejo z besedami, da gre za vprašanja, ki odpirajo resne dileme glede dopustnosti posegov v človekove pravice socialno najranljivejših. Upoštevati pa je treba tudi "množičnost že prizadetih in potencialno prizadetih oseb". Ob tem bo varuhinja predlagala tudi začasno zadržanje tega člena, saj je "aktualno tudi vprašanje, ali sedaj veljavna ureditev povzroča tudi težko popravljive škodljive posledice".

Drenik Bavdek ob tem izpostavlja, da je nujna tudi čimprejšnja vsebinska presoja ustavnega sodišča, so pri Varuhu povzeli njene besede. Institucija pa sicer pripravlja celovito analizo Šutarjevega zakona z vidika ustavnosti, zakonitosti ter skladnosti z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic, so še pojasnili.

V Amnesty International so zaradi rubežev denarnih socialnih pomoči sprožili globalno akcijo pisanja apelov premierju Robertu Golobu. V ospredju akcije je poziv, naj se rubeži denarne socialne pomoči nemudoma ustavijo, t. i. Šutarjev zakon, ki jih omogoča, pa spremeni, da bodo obveznosti Slovenije glede človekovih pravic spoštovane.

V Amnesty International poudarjajo, da je dostop do socialne pomoči pravica, ki se je nikoli ne bi smelo zlorabiti za kaznovanje oseb, družin ali skupnosti. "Slovenske oblasti morajo nemudoma prenehati z izvajanjem teh kaznovalnih ukrepov, zagotoviti povrnitev denarne socialne pomoči in spremeniti zakon tako, da bodo obveznosti, ki jih ima Slovenija na podlagi prava človekovih pravic, spoštovane," so zapisali v izjavi za javnost.

Kot so navedli, je 21. januarja več kot 1000 oseb in njihovih družin ostalo brez dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj nova varnostna zakonodaja omogoča zaseg denarne socialne pomoči osebi, ki v dveh letih ni poplačala treh kazni.

Mnogi so za rubež denarne socialne pomoči izvedeli šele na bančnem okencu, saj niso prejeli sklepa o davčni izvršbi, so opozorili v organizaciji. Prizadete so bile celotne družine. Z rubeži so minimum za preživetje odvzeli tudi staršem samohranilcem, starejšim parom, brezdomnim in drugim v stiski.

"Posegi v ustavno pravico do socialne varnosti, ki smo jim bili priča, so nevarni in strašljivi tudi zato, ker prizadeti nimajo na voljo učinkovitih pravnih sredstev, saj pritožba na finančno upravo ne odloži izvršbe," so v izjavi povzeli besede direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel.

Nujne akcije so eden od načinov ustvarjanja pritiska Amnesty International. Ta izpostavlja kršitve človekov pravic in povabi ljudi z vsega sveta, naj apele pošljejo neposredno oblastem, v tokratni akciji torej neposredno predsedniku vlade.