Irska, Malta, Slovenija in Španija so države, ki že razmišljajo o priznanju neodvisnosti Palestine. Ideji so, kot kaže, na slovenskem političnem parketu vse bolj naklonjeni, je torej španski scenarij, ki predvideva priznanje neodvisnosti Palestine do julija, uresničljiv tudi pri nas?
"Vsekakor upam, da je to realna možnost tudi za Slovenijo, želim si to," je dejala Tereza Novak iz vrst stranke Gibanje Svoboda. Tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko je vztrajna. "Zahtevamo, da se vojna prekine, da se izreče tudi sankcije državi agresorki in tudi da Slovenija trdno izrazi in javno in odločno stopi v korak s tem, da se sprejmejo vsi mehanizmi za priznanje palestinske države."
Za del slovenske javnosti je to sicer zgolj eden od nujnih korakov. V Izraelu je sinoči več deset tisoč ljudi zahtevalo predčasne volitve, od administracije Benjamina Netanjahuja pa, da s Hamasom doseže dogovor za izpustitev izraelskih talcev. V Ljubljani pa so zahtevali prekinitev diplomatskih stikov z Izraelom in sankcije, ki bi jih proti Izraelu sprejela Evropska unija.
Svoj delež želi prispevati tudi predsednica državnega zbora. Neuradno pripravlja posvet o iskanju poti iz humanitarne krize v Palestini, ki bo na območju ostala tudi, ko bo orožje utihnilo.
"Želela bi, da bi se Slovenija pridružila prvi skupini držav, ki bi razmišljala oziroma tudi priznala Palestino kot samostojno suvereno neodvisno državo," je pojasnila.
Kabinet predsednika vlade odgovarja, da bo Slovenija priznanje Palestine izpeljala takrat, ko bo to imelo največji učinek za obe sprti strani, saj da enostranske poteze ne prispevajo h končni rešitvi. Prav ta konec tedna pa je vlada Palestincem poslala nove pakete pomoči, hrano za otroke sta prispevala Rdeči križ in Slovenska karitas.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.