Je smrtna kazen sploh lahko pravična?

V lanskem letu so največ usmrtitev izvedle Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Jemen in Združene države Amerike. Prav v slednjih so pred dvema tednoma skušali usmrtiti Christo Pike, ki je v najstniških letih sodelovala pri mučenju in brutalnem umoru vrstnice. Preživela je dva smrtonosna odmerka strupa, bila po poskusu usmrtitve skoraj en teden priključena na ventilator, od sobote pa je znova v zaporu. Njeni odvetniki so guvernerja zvezne države Tennessee pozvali, naj ji kazen omili v dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta, vse načrtovane usmrtitve v tej državi so za zdaj zaustavljene.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem napovedal usmrtitev s strelskim vodom za nekdanjega vojaškega psihiatra Nidala Malika Hasana, ki je leta 2009 v strelskem napadu pobil 13 ljudi. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pravi, da bo kazen enaka, kot je bilo dejanje, napovedujejo, da bodo usmrtitev prenašali v živo.

Ob obeh primerih, ki sta znova odprla vprašanje upravičenosti in smiselnosti smrtne kazni, smo v studio oddaje Svet na Kanalu A povabili Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Ali si torej morilec zasluži izkusiti enako bolečino, kot jo je povzročil žrtvi, in naj jo ostali spremljajo javno? "To je osnovni človeški vzgib, ki se pojavi v posamezniku, ki to spremlja od daleč, še bolj pa najbrž v tistih, ki to spremljajo od blizu. Kot družba se moramo vprašati, ali želimo živeti v takšnem sistemu. Na noben način pa človeku ne moremo vrniti tega, kar je storil," pojasnjuje kriminologinja. Poudarja tudi, da si kot civilizirana družba prizadevamo oddaljiti od srednjeveškega kamenjanja, obešanja in sežiganja ljudi, zato je tudi širši družbeni konsenz, da je nasilje nesprejemljivo. "Kako daleč gremo in kje so meje, se je izkristaliziralo. Zagotovo smrtna kazen v zahodnem svetu predstavlja nekaj nesprejemljivega," še dodaja.

Pogost argument za smrtno kazen je, da je državi mar za škodo in trpljenje, ki sta bili povzročeni. Sogovornica pa navaja, da je argumentov proti smrtni kazni zagotovo veliko več: "Na prvem mestu je moralni argument, ki postavlja meje državi. Tukaj je tudi zmotljivost, saj ljudje in pravosodje so zmotljivi, o čemer pričajo mnogi primeri."

Ob vprašanju, ali lahko strožja kazen storilca odvrne od kaznivega dejanja, kriminologinja odgovarja: "Kaznovanje ima zelo majhen odvračalni učinek. Raziskave in razprave že dolgo kažejo, da na to, ali človek ne bo izvršil kaznivega dejanja, bolj vpliva verjetnost, da ga bodo dobili, ne pa to, kakšno kazen bo prejel."

Spreminjanje zakonodaje je v bistvu najbolj enostavna stvar, ki jo lahko politika naredi, meni Plesničar. Težji del je preventiva: "Vzpostaviti učinkovit pregon, spremeniti kaznovalni razpon, to je najtežje. Če nam je res mar, je potrebno delovati preventivno. To pomeni vzgajati otroke in jim razlagati, kaj je v redu in kaj ne, saj ti odrastejo v odrasle ljudi."

Pogosto ljudje dojemajo zapore kot mračne in maščevalne institucije, ampak njihov namen ni le kaznovanje: "Moramo računati na to, da bo ta oseba v veliki večini primerov prišla iz zapora. V resnici je namen sodobnih zaporov po eni strani povračilni, po drugi strani in morda celo v večji meri pa rehabilitativni."

Profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je na koncu še razložila, kaj jo je potegnilo v svet kriminologije: "Kriminologija ponuja zelo zanimiv spekter vprašanj, od tega, zakaj se ljudje odločajo, da bodo kršili pravila ali pa sledili pravilom. Kako se potem ljudje odločimo, kako bomo reagirali na te kršitve? Kaj bomo z njimi naredili? Kje si bomo postavili meje? Kje nimamo teh meja in kaj lahko naredimo zares, da spreminjamo vedenje drugih?"