Slovenija

Je sprememba ustave res nujna?

Ljubljana, 18. 01. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po mnenju Združenja občin Slovenije (ZOS) so predlagane spremembe ustave, zlasti tiste, ki zadevajo lokalno samoupravo in predvideno oblikovanje pokrajin, nepotrebne in prezgodnje.

Predsednik združenja Anton Kokalj je na novinarski konferenci opozoril, da bi o tako izjemno občutljivi zadevi, kot so spremembe ustavnega besedila, najprej morali javno razpravljati o ključnem vprašanju, ali so ustavne spremembe nujne, javno razpravo pa bi morali predhodno sprožiti tudi na ravni lokalnih skupnosti.

"Ker se ustava v normalnih demokracijah ne spreminja vsako leto niti na vsakih deset let, bi bilo potrebno postaviti vprašanje o resničnih potrebah ustavnih sprememb," je opozoril Kokalj. S sprejetjem spremembe drugega odstavka 140. člena ustave, ki določa delovno področje lokalnih skupnosti, bi se odpravilo do sedaj potrebno soglasje občin, ko želi država del svojih pristojnosti prenesti na lokalne skupnosti. Po uveljavitvi predvidenih sprememb pa bo po njegovem mnenju lahko država z občinami "počela kar bo hotela". Tudi sedaj se dogaja, da država na občine prenese naloge in jih predhodno ne vpraša za soglasje, vendar pa imajo po sedanji ureditvi lokalne skupnosti vsaj možnost sprožitve ustavnega spora.

V združenju pod vprašaj postavljajo tudi spremembo 143. člena ustave, ki naj bi določila obvezno ustanovitev pokrajin z zakonom kot širših lokalnih skupnosti. Ustanavljanju pokrajin kot druge stopnje lokalne samouprave načeloma ne nasprotujejo, vendar pa menijo, da bi morale pokrajine nastati kot posledica naravnega interesa občin po skupnem urejanju zadev, ne pa zakonske prisile. Kljub zagotovilom vlade izražajo v združenju bojazen, da bo vlada skušala občinam mimo njihove volje del pristojnosti odvzeti in prenesti na pokrajine, s čimer se bo položaj občin bistveno poslabšal.

Če bo reforma lokalne samouprave potekala v smeri krčenja pristojnosti občin, bo uvajanje pokrajin po mnenju ZOS dejansko pomenilo še večjo centralizacijo oblasti. Takšen način oblikovanja pokrajin, kot ga zasleduje vlada, bo zgolj povečal "nepreglednost državne uprave, odtujil državno upravo od ljudi, oddaljil posameznika od možnosti participiranja pri odločanju o lokalnih zadevah, državnemu proračunu pa z ustanovitvijo nove instance naložil nove stroške, ki jih bodo morali kriti davkoplačevalci.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.