Po Dominiki Švarc Pipan in Nini Zidar Klemenčič že znani vzorec: restavracija v tujini, pogovor z zakritim sogovornikom v angleščini in snemanje brez vednosti protagonista, vplivne Slovenke oziroma Slovenca.
"Imam direktno povezavo do predsednika vlade, res jo imam," je dejal Rok Hodej. Lobist in svetovalec za odnose z javnostmi iz časa Cerarjeve vlade razlaga tudi, da ima Golob - tako je razbrati iz naracije posnetka - vpliv na podjetje GEN-I in Slovenski državni holding.
"On je tisti človek, ki lahko neposredno vpliva." "Lahko poskrbi, da se stvari v Gen-I zgodijo?" "Neuradno, seveda." "Uspelo mu je vzpostaviti vpliv nad vsemi podsistemi države," slišimo v videoposnetku.
Hodej trdi, da so posnetki zmontirani in obrezani, kot tudi bivša pravosodna ministrica in odvetnica, ki sta govorili še o domnevno velikem vplivu Milana Kučana in Zorana Jankovića. Jankovića in Goloba, tesna politična zaveznika, z ramo ob rami, smo danes takole izzvali.
Novinarka: "Ampak kako pa komentirate?"
Robert Golob: "Ne, ne, ne, ni to stvar politike."
Novinarka: "Torej zanikate te izjave?"
Zoran Janković: "Premlada si."
Robert Golob: "Ker mi je res neverjetno. Obstajajo institucije, ki se s tem ukvarjajo. Neodvisne. A bi enkrat za spremembo zaupali institucijam? Ker me vedno lovite, zakaj jim ne zaupam. Dajte jim zaupati, bodo one dale vse odgovore."
"Te izjave, ki sem jih poslušal, so zelo zelo neodgovorne in po moje igrajo v luči promocije osebnosti in pridobivanja posla za verjetno njih osebno," pa meni minister za gospodarstvo Matjaž Han.
Prah na političnem parketu so že pred tem dvigali zvočni posnetki aktualnih in bivših članov Gibanja Svoboda. V luči prisluhov si predsednica državnega zbora želi zdaj na parlamentarnem Knovsu raziskati morebitno vpletenost tujih akterjev, pri čemer prst uperja v ekstremno desnico.
"Metode niso nove, zgodovinarji jih poznajo iz nacistične Nemčije pred dobrimi devetimi desetletji, mednarodno pravo je praktično mrtvo, ker ga ubijajo desničarski samodržci, ki kričijo, da za njih pravila pač ne veljajo," meni Urška Klakočar Zupančič.
Da so posnetki "žalostna slika aktualne vlade", pravi Anže Logar, Nova Slovenija jih ne želi komentirati, v SDS pa menijo, da bi morala vlada odstopiti. "Doslej smo o tem odprto govorili prizadeti, ki smo posledice občutili na lastni koži, sedaj so spregovorili tisti, ki so sami del te združbe. Dragi državljani, nam vlada organizirana kriminalna združba," je dejal Janez Janša.
Tokratno kampanjo so sicer zaznamovali tudi hekerski napadi na profile Gibanja Svoboda, konflikt z znanim vplivnežem, ki je vladajoče obtožil, da njihove lovke segajo v vrh policije. Prvič videni živalski kadavri in vandalizem. Znanilec političnega spopada pa je bila že tale akcija, ki jo je na slovenske ulice v funkciji nasprotovanja aktualni oblasti postavil ajdovski podjetnik Aleš Štrancar - že pred dobrim letom dni.
Tako umazane kampanje še ni bilo
Vse več je t. i. negativne kampanje. Politični analitik Antiša Korljan se strinja, da tako brutalne oz. umazane kampanje še nismo imeli: "Predvsem po zaslugi prisluhov in novih pristopov v zadnjem tednu - temu doslej pri nas še nismo bili priča". Ključno vprašanje se mu zdi, kaj nas še čaka v prihajajočem zadnjem tednu dni.
"Se strinjam. Zdi se mi, da so te predvolilne kampanje kot olimpijske igre. Kot so vsake OI najboljše zadnje, je očitno tudi vsaka zadnja kampanja najbolj umazana," pa je komentiral politolog Marko Banjac. Po njegovem se je treba ozreti onstran kampanje: "Treba se je zavedati, da se je negativna kampanja v tem kontekstu razvila že dolgo pred tem. Zelo izrazito se je razvila iz slavnostne akademije že pred letom dni na združevanju SDS, kjer so napovedali, na kakšen način mislijo vstopati v kampanjo. Tudi že pred kampanjo smo imeli ogromno plakatov in tako naprej."
"Nič od tega, čemur smo priča danes, ni inovativno. Vse to smo v tujini že videli," pa poudarja Korljan.
Zdi se, da volilna kampanja poteka na dveh ravneh: na eni nastopi politikov, soočenja – politične debate, na drugi pa anonimne objave, razni vplivneži, kar je veliko bolj umazana kampanja. Katera ima lahko večji doseg? Pri naslavljanju javnosti lahko govorimo o večtirnosti, meni Banjac: "Za vsako politično kampanjo je internet, različne aplikacije, soočenja, plakati ... To so vse za njih načini, kako naslavljajo javnost in različne dele populacije."
Večina teh napadov je usmerjena v največjo vladno stranko, kjer pravijo, da za objavo stoji "ekstremna desnica" in opozarjajo na poskuse tujega vmešavanja v prihajajoče volitve. "Ta argumentacija Gibanja Svoboda je v veliki meri pričakovana. Svojo politično identiteto in kampanjo gradijo na strahu pred Janezom Janšo in njegovo SDS. Ta argumentacija me ne čudi," pravi Korljan. Kar se tiče prisluhov, pa pravi, da je več vprašanj kot odgovorov. Skrbeti bi nas moralo (kot kaže) vmešavanje tujih organiziranih služb, po njegovem bi se morali vprašati, ali želimo živeti v državi, kjer imajo takšne metode domovinsko pravico, zaskrbljujoč pa se mu zdi tudi besednjak, ki smo mu priča.
S tem se strinja tudi Banjac: "Treba je izpostaviti nekaj. Sploh ti zadnji so zelo sistematično narejeni, visoke kakovosti. Celoten pogon, da lahko prideš do takih posnetkov, stane ogromno denarja in zdi se, da gre za akcijo, ki presega slovenske meje. Govorimo verjetno lahko o tem, da je posegla v zadevo tretja država ali kapitalska združba in je širši interes v ozadju, kar postavlja celotno kampanjo pod velik vprašaj. Ali so potem te volitve tukaj sploh legitimne? Te zadeve je treba vzeti skrajno resno."
Korljan dopolnjuje: "Ta prostodušnost visokih predstavnikov elite je nekaj, nad čemer se lahko zamislimo."
Koga nagovarjajo posnetki? "V tej fazi, kot se zdaj kaže, da to koristi desnosredinski oz. desni opozicijski strani slovenske politike. Lahko se vprašamo, komu bi lahko koristilo. Lahko bi recimo tudi SD, če bodo znali pametno odigrati in če se ne bodo v naslednjih prisluhih pojavili še oni. Se mi zdi, da so vsi previdni pri moraliziranju tega, saj nihče ne ve, če se ne bo tudi njegov tabor pojavil v naslednjih posnetkih," meni Korljan.
Več si lahko pogledate v zgornjem videoposnetku.
























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.