Predsednik DZ v odhajanju Matej Tonin in vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ostajata vsaksebi glede Toninovih predlogov sprememb pri poslanskih plačah in najemu službenih stanovanj. Tonin trdi, da je želel znotraj obstoječe mase sredstev vzpostaviti bolj pravična razmerja, Vatovec pa meni, da gre za povečevanje poslanskih privilegijev.
Predlogi so bili po Toninovih besedah usklajeni na delovnih posvetih, z njimi pa so se strinjali vsi vodje poslanskih skupin z izjemo Levice. Akti so tako deloma že sprejeti in so v veljavi. Del jih je v postopku, za del pa so se dogovorili, da bo vložen šele, ko bo izvoljena nova vlada.
Spremembe pri plačah poslancev
Tonin se je med drugim lotil poslanskih plač, za katere zakon določa razpon od 55. do 62. plačnega razreda. "Znotraj tega sem pač uskladil bolj pravična plačna razmerja, kar pomeni, da sem nekaterim poslancem plače znižal, drugim pa povišal," je pojasnil.
Doslej so bili po njegovih navedbah vsi predsedniki odborov ali komisij uvrščeni v 60. plačni razred kljub različnim obremenitvam pri delu. "Komisija za poslovnik je imela v celem mandatu 13 ur zasedanj, odbor za finance pa 400," je ponazoril. Tako je, kot je pojasnil, za vodje manj obremenjenih delovnih teles predlagal znižanje plače na 59. razred, za vodje bolj obremenjenih pa povišanje na 61. razred, višjo plačo bi prejemali tudi vodje večjih poslanskih skupin.
Ob tem trdi, da je pri vseh zadevah pri urejanju poslanskih plač pazil, da je osnovna masa ostajala približno ista.
Vatovec: Tonin povečuje poslanske privilegije
Njegovim navedbam oporeka Vatovec, ki opozarja, da pri poslanskih plačah razrez, kot ga predlaga Tonin, v osnovi pomeni dvig plače za dva plačna razreda za vse poslance, kar bi pomenilo dvig plačne mase in posledično večji izdatek za državni zbor.
Po njegovih besedah se "poslanski privilegij" povečuje tudi iz naslova sprememb pri plačevanju pavšala za delo v volilni enoti, ki ga želi Tonin po njegovih navedbah povišati s trenutno minimalnega, ki je 500 evrov za tiste najbližje Ljubljani, na 800 evrov.
Tonin je danes pojasnil le, da bi vsi poslanci dobili enak pavšal, in dodal, da je predlagal tudi spremembo izračunavanja potnih stroškov.
Nov način obračunavanja potnih stroškov za nekatere bolj, za druge manj ugoden
Doslej so poslanci prejeli znesek cene najcenejšega javnega prevoza, po njegovem predlogu pa bi se ob prihodu evidentirali in dobili povrnjene potne stroške samo za tiste dni, ko so dejansko prisotni v državnem zboru, in sicer bi obračunavali kilometrino po 18 centov na kilometer.
"Seveda so si nekateri hitro izračunali in ugotovili, da je to za njih manj ugodno," je dejal in pojasnil, da bi s spremembo pridobili predvsem bolj izpostavljeni poslanci, denimo vodje poslanskih skupin, ki so vsak dan v državnem zboru. Ti bi po Toninovih navedbah morda dobili 2 do 50 evrov na mesec več kot doslej, tisti, ki bolj poredko hodijo v parlament, pa bi bili za določen znesek prikrajšani.
Vatovec opozarja, da bi s tem vzpostavili izjemo glede na vse ostale uslužbence v javnem sektorju, ki trenutno dobivajo povračilo potnih stroškov glede na mesečno vozovnico, in da bi bilo tudi to mogoče razumeti kot dodatni privilegij poslancev.
Poslanska stanovanja za nekatere brezplačna
Vatovcu se zdi sporen še predlagani način plačevanja po njegovih besedah že tako nizkih najemnin poslanskih stanovanj. Odhajajoči predsednik DZ je povedal, da je želel zadevo zastaviti tako, da se pokaže razlika, da je poslansko stanovanje za nekatere, ki živijo bliže parlamenta, boniteta, za tiste bolj oddaljene pa nuja. Tako je predlagal, da bi tisti poslanci, ki so od parlamenta oddaljeni manj kot 45 minut, morali v celoti kriti vse stroške poslanskega stanovanja z najemnino in obrabnino, tistim, ki pa so oddaljeni več kot 90 minut, pa bi parlament v celoti zagotovil poslansko stanovanje.
Vatovec meni, da v tem primeru ni mogoče govoriti o bolj pravični oz. ustrezni razdelitvi teh pravic, ampak da je neizpodbitno, da gre za večanje teh pravic in da bi poslancem, ki so bolj oddaljeni od DZ, subvencioniral že tako nizke najemnine.
Tonin razveselil uslužbence državnega zbora
Sicer pa je Tonin povedal tudi, da je odpravil anomalijo, da so lahko zaposleni v državnem zboru napredovali le do 55. plačnega razreda, medtem ko lahko zaposleni v državni upravi napredujejo do 57. plačnega razreda. Pravilo, da uradniške plače v parlamentu ne smejo biti višje kot poslanske, se mu zdi nesmiselno, "ker če imamo javni sektor, v katerem veljajo povsod enaka pravila, potem mora to veljati tudi za državni zbor".
Trenutno so v parlamentu tri javne uslužbenke, ki so izpolnjevale vse pogoje, da bi bile lahko v neki drugi službi v državni upravi v 57. plačnem razredu, je pojasnil in dodal, da gre, denimo, za naziv sekretar.
Ukvarjal pa se je tudi z najnižje plačanimi službami, denimo čistilkami. Polovica med njimi je tako rekoč ves čas bolniško odsotna, Tonin pa to razume kot neke vrste protest zaradi nizkih plač. Kot je dejal, so našli nekatere rešitve za izboljšanje njihovega statusa, treba jih je spraviti v prakso, je dodal.
KOMENTARJI (578)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.