Predsednik republike Borut Pahor je na Brdu pri Kranju gostil prvo konferenco v okviru projekta Slovenija 2030. Pahor je v nagovoru udeležencem dejal, da želi ugotovili, ali je smiselno v teh okoliščinah razmišljati o prihodnosti in kako razmišljati, da bi bilo koristno za družbo.
Po Pahorjevem mnenju je vredno izmenjati vsaj neka temeljna mnenja o tem, "ali je sedanja kriza spričo svojih razsežnosti takšne narave, da nas sili zgolj k praktičnim ukrepom iz dneva v dan, ali je zaradi te krize čas, ko vse intelektualne potence našega naroda morajo zbrati moč in pogum, da skušajo tematizirati prihodnost". Dodal je, da bi lahko konference v okviru projekta Slovenija 2030 v prihodnosti postale "neki pomembni intelektualni proces, ki smo mu bili Slovenci priča v 80. letih, ko se je sredi intelektualnega vrenja budilo spoznanje, da potrebujemo demokratično okolje".
Pahor se je odločil k razpravi in oblikovanju zaključnega dokumenta povabiti "najširši krog različno mislečih ljudi, posameznikov, ki so pripravljeni z izkušnjo sedanjega časa sooblikovati načrt našega prihodnjega vsestranskega razvoja".
Okolje kot samopostrežna trgovina
Strokovnjaki so se strinjali, da država potrebuje dolgoročno vizijo, v drugem delu srečanja pa so razpravljali o naravi krize in njenih vzrokih ter iskali načine, kako in kam peljati državo in družbo v prihodnosti.
Po mnenju ugledne klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj sedanja kriza ni ciklična, saj gredo aktivnosti ljudstva v smislu izkoriščanja virov v eksponentah in ne cikličnosti. Po njenem mnenju je tako kriza posledica tega, da so ljudje skovali bogastvo po principu dojemanja okolja kot samopostrežne trgovine. In ko virov zmanjkuje, tudi ekonomija peša, je prepričana.
Geograf Dušan Plut trdi, da je treba oblikovati tri vizije za prihodnost družbe, eno od teh pa bi ljudje izbrali. To so nadaljevanje okrepitve neoliberalnega kapitalizma, ekosocialno reformiran kapitalizem in model demokratičnega ekološkega socializma oz. humanizma. Sam je prepričan, da potrebujemo tretjo smer, korenito spremembo življenja, če želimo ohraniti eksistenčne pogoje za prihodnje generacije.
V razpravah o prihodnji sistemski ureditvi je Pahor poudaril, da "ne bi rinil nazaj v komunizem niti naprej v komunizem". Meni, da je znotraj socialne tržne ekonomije mogoče videti pot naprej.
Je v Sloveniji dovolj znanja?
Direktor Inštituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič ni prepričan, da imamo v Sloveniji tako veliko znanja, kot radi govorimo, saj imamo tudi veliko ignorance. Namesto kulture napredovanja pa se je uveljavila kultura zaslužkarstva. Vizija mora biti usmerjena v več ustvarjalnosti, znanja, spoštovanja do različnosti in odprtosti, je prepričan.
Na današnji konferenci je bilo na pretek domislic, iskrivosti, pa tudi pikrosti, je ob zaključku dogodka na Brdu povzel Pahor. Vesel je, da se je izrazila volja, da se nadaljuje z razpravo, ki bi lahko postala proces preobrazbe naše družbe in države.
Med vabljenimi so bili tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, književnik in zdravnik Alojz Ihan, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica Ana Lukner, predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.