Pri popisu prebivalstva ne boste odgovarjali na vprašanje, ali ste homoseksualec, kot recimo na Hrvaškem. Tudi podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi na slovenskem statističnem uradu ne bodo zbirali. O narodnosti se namreč izrečemo ob prijavi prebivališča, če se želimo, podatkov o veroizpovedi pa enostavno ni na voljo. Zajete pa bodo demografske značilnosti, kot so spol, starost, zakonski stan, otroci, državljanstvo in stalno prebivališče posameznika. Zbirali bodo podatke o selitvi, zaposlitvi, kraju dela, poklicu in izobrazbi. Preverjali bodo tudi, v kakšnem razmerju so člani gospodinjstva, koliko jih je in v kakšnem stanovanju živijo, ter velikost družine.
Podatki bodo objavljeni postopoma. Prvi bodo na voljo 29. aprila, in sicer o številu in starostno-spolni sestavi Slovencev. Obenem bodo takrat objavili podatke o državljanstvu prebivalcev in o rodnosti žensk v Sloveniji. Načrtujejo, da bodo najpozneje do 30. septembra objavili informacije o gospodinjstvih in družinah, do konca leta pa še o izobrazbi prebivalstva, njegovi aktivnosti, selitvah in stanovanjih.
Odstopanja od dejanskega stanja
Popisni podatki so neke vrste slika stanja v posamezni državi v časovni točki, najbolj pa jih uporabljajo v javni upravi, v znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih institucijah – največ študenti – in v gospodarstvu, zanimajo pa tudi najširšo javnost. Anonimnost je zagotovljena, trdi vodja projekta Danilo Dolenc, ker so objavljeni statistični podatki samo agregati. ''Nikoli se iz podatkov ne sme razpoznati konkretnega dajalca podatkov. Istočasno imamo tudi v statističnem procesu zagotovljeno varovanje podatkov: na primer odstranitev nekaterih osebnih podatkov, kot so imena in priimki, uporaba posebnih statističnih identifikatorjev namesto EMŠO, omejeni dostopi do podatkov in izjemno majhno število oseb z dostopom do mikropodatkov.''
A popolnega ujemanja z dejanskim stanjem ne morejo zagotoviti. ''V tem kontekstu je bistveno vprašanje, ali osebe prebivajo na registriranih naslovih v registriranih gospodinjstvih ali dejansko drugje. Tipičen primer so bile vedno zunajzakonske skupnosti, ki tako ali tako v Sloveniji niso registrirane, in jih je moč ugotavljati samo na osnovi prebivanja v istem gospodinjstvu. Če sta na primer dve osebi, ki dejansko živita skupaj, registrirani vsaka na svojem naslovu, bomo statistično dobili dve enočlanski gospodinjstvi namesto enega gospodinjstva zunajzakonskih partnerjev,'' je opozoril.
Prihranili bodo od 12 do 14 milijonov evrov
Popisovalcev ne bo na terenu, temveč bodo podatke črpali iz številnih administrativnih in statističnih virov. Prebivalcev torej ne bodo obremenjevali z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje. Tako dejansko sploh ne boste vedeli, da se popis izvaja. Tudi stroški bodo bistveno nižji, ker gre za registrski popis. ''Ocenjujejo, da bomo z registrsko izvedbo popisa prebivalcev prihranili državnemu proračunu vsaj 12 milijonov evrov. Stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 odstotkov stroškov klasičnega terenskega popisa,'' je pojasnil Dolenc. Tudi dodatnega zaposlovanja popisovalcev ne bo. Pri izvedbi bodo namreč sodelovali samo statistiki metodologi in strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.
Za primerjavo: popis 2002 je stal 2,4 milijarde takratnih slovenskih tolarjev, kar je približno 10 milijonov evrov, pri čemer niso vštete plače zaposlenih na Statističnem uradu. Veliko večino sredstev so takrat porabili za terensko zbiranje podatkov, približno 20 odstotkov pa še za obdelavo zbranih podatkov. ''Primerljive evropske države imajo v popisu 2011 predviden proračun od šest do 10 evrov na prebivalca, kar bi v primeru Slovenije pomenilo, da bi popis stal najmanj 12 milijonov evrov. Neposredni stroški registrskega popisa so zanemarljivi, iz proračunskih sredstev je bilo za registrski popis do sedaj porabljenih 40.000 evrov,'' je sporočil.
Na Statističnem uradu so pripravili tudi oceno stroškov registrskega popisa, ki vključuje vse aktivnosti zaposlenih od prejema in priprave vhodnih administrativnih podatkov do objave končnih popisnih podatkov. ''Prav zaradi registrske izvedbe so posredni stroški višji kot v prejšnjem terenskem popisu in jih ocenjujemo na približno milijon evrov. To pomeni, da bomo s tako izvedbo državnemu proračunu prihranili od 12 do 14 milijonov evrov,'' je še dodal.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.