'Vlada je izvedla ogaben obrat in na skrivaj vložila svoj predlog zakona'

Inštitut 8. marec je s pomočjo ekip prostovoljcev, nevladnih organizacij in strank v samo enem tednu zbral 5000 potrebnih spletnih podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. "To je izjemno pomemben mejnik v našem boju. Dokaz, koliko je vseh, ki si želimo drugačne, pravičnejše družbe," so včeraj sporočili na svojem Facebookovem profilu. 

Nato pa je vlada na sinočnji seji določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v DZ. Predlog prinaša spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na način, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo ali zagrozil, "in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati". 

Kot je za 24ur.com pojasnila Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ta časovnica nikakor ne more biti naključje. "Evidentno je, da so nas želeli prehiteti in da so to vložili deset minut do polnoči – na dan, ko smo mi zbrali 5000 overjenih spletnih podpisov." Težava pa je v tem, pravi Kovačeva, da nihče nima pojma, za kakšen zakon sploh gre, saj ga niso uvrstili med gradiva seje vlade, kar je "sila nenavadno in onkraj vseh predpisih procesov za sprejemanje tovrstnih zakonov". "Vlada je to storila šele danes in tukaj je jasno, da gre za izigravanje," je dodala. 

'Vlada je izvedla ogaben obrat'

V Inštitutu 8. marec so nato danes pripravili tudi tiskovno konferenco pred DZ. Pred kamere sta najprej stopili Tina in Tanja, ki sta prebrali odzive podpornic, ki so zakon podpisale, oz. sporočila, ki so jih prejele v času zbiranja podpisov.

"Prepričani smo bili, da po treh letih boja z mlini na veter prihaja eno drugačno obdobje – obdobje, v katerem imajo vse žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja zaslombo v vseh političnih strankah, v vseh ljudeh, in obdobje, v katerem se jasno sliši, da imamo v tej državi ničelno toleranco do spolnega nadlegovanja in nasilja. Danes bi se moralo zgoditi nekaj za nas izjemno lepega in pomembnega – skupaj s prostovoljci smo načrtovali priti v DZ in oddati podpise za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Podpise smo zbrali v manj kot enem tednu, zbirali so jih po celi Sloveniji, pridružile so se nam najrazličnejše organizacije. Številne žrtve so rekle, da imajo prvič občutek, da so slišane in da za njimi stoji celotna družba. Namesto tega je vlada izvedla ogaben obrat in na skrivaj, na tiho vložila svoj predlog zakona. In v Inštitutu 8. marec danes namesto, da bi sem vložili zakon, za katerim stoji več kot 7000 ljudi, ljudem pojasnjujemo, kaj se je zgodilo, žrtvam spolnega nasilja, nadlegovanja in posilstva razlagamo, da so bile ponovno izigrane in ljudem pojasnjujemo, da njihovi podpisi nimajo vrednosti," je javnosti sporočila Kovačeva. 

Ko smo objavili, da smo zbrali 5000 spletnih overjenih podpisov, je 15 do polnoči prišla vest v medije, da je vlada oz. ministrstvo za pravosodje vložilo svoj zakon in o njem govorilo na sami vladni seji, je dodala. "Vse skupaj je blazno nenavadno, ker tudi za vlaganje vladnih zakonov morajo veljati neke procedure. Tega zakona nismo našli v gradivih, če kdo potrebuje 'screen shot' od včeraj zvečer, ga imamo, da to dokažemo. O tem zakonu ne vemo, kakšen je, objavljen je bil dejansko šele pred 45 minutami, tako da ga ne moremo komentirati, ker ga še nismo mogli analizirati in prebrati." 

Poudarila pa je, da je za Inštitut 8. marec v resnici pomembno samo to, da se sprejme zakon po modelu "samo ja pomeni ja". "Vseeno nam je, kdo bo ta zakon vložil, kdo ga bo podprl, pomembno je, da se stoji za žrtvami."

So upravne enote zavlačevale pri podpisih? 

Druga težava, s katero se je v teh dneh soočal Inštitut 8. marec, pa je bila, da kljub temu, da so zbrali potrebnih 5000 podpisov, niso mogli do njih. Vsak digitalno oddan podpis gre namreč še v obravnavo na upravno enoto. Tam ga pregleda uradnik, natisne, doda podpis in žig ter ga po pošti pošlje na njihov naslov. 

"Včeraj so tako k nam prihajali šele podpisi, ki so bili oddani prejšnjo sredo in četrtek. Izgleda, da podpise najpočasneje procesira upravna enota Ljubljana. Uradniki in uradnice so tam sicer izjemno prijazni, ne dobijo pa potrebnih okrepitev, da bi podpisi do nas prišli hitreje." Kot je povedala Kovačeva, so upravne enote včeraj praktično rotili, da bi te podpise po Sloveniji lahko prevzemali sami. "Ker se nam zdi kršenje demokratične volje ljudi, da ti podpisi v več kot enem tednu niso prišli do nas."

Na vprašanje, ali meni, da gre za namerno zavlačevanje ali zgolj naključje, odgovori: "Glede na to, da so zakon vložili na tak način, da ga niso dali med gradiva, ga niso nikomur pokazali in da sploh ni jasno, kakšen zakon je to, mislimo, da to definitivno ne more biti naključje." 

Postopek je tak, pravi Kovačeva, da tisti, ki prvi vloži zakon, o tem zakonu najprej glasuje. "Tudi če bi mi danes nesli te podpise, bi se za vložitev zakona štel trenutek, ko jih DZ pregleda. In tukaj mislimo, da bi spet naleteli na neko zavlačevanje in bi bil v vsakem primeru vladni zakon prvi na vrsti," je razočarana. 

Opozicija: V DZ smo vložili predlog zakona, ki zagovarja model 'samo ja pomeni ja' 

Na vladni predlog novele kazenskega zakonika so se odzvali tudi v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB. Sporočili so, da so tudi oni v DZ vložili predlog zakona, ki zagovarja model "samo ja pomeni ja", to pa so storili v sodelovanju z Inštitutom 8. marec. 

"Žalosti nas, da je vlada vložila svoj predlog zakona, ki ni bil slišan s strani civilne iniciative in ostalih akterjev. Sprejemali so ga v tajnosti, ni bil na dnevnem redu vlade, sprejel pa se je. Danes je bil tudi vložen tudi v DZ. Žalosti nas tudi to, da gre za nek politični boj, kdo bo prej vložil zakonodajo," je povedala Bojana Muršič iz SD. 

"Pričakovali smo vložitev 5000 podpisov Inštituta 8. marec, doživeli pa smo neprijetno presenečenje – samopromocijsko potezo vlade, ki je dobesedno čez noč preskočila Inštitut 8. marec, široko izraženo voljo ljudi in sama nenapovedano vložila spremembo Kazenskega zakonika ter s tem poteptala to voljo ljudi in ponovno pokazala držo do nevladnih organizacij in civilnodružbenih iniciativ," je povedala Nataša Sukič iz Levice. Poudarila je, da so se znašli v situaciji, ko ne vedo, kaj predlaga vlada – ali gre za model "samo ne pomeni ne" ali "samo ja pomeni ja". 

Alenka Bratušek iz SAB meni, da to, kar je naredila vlada, ni najbolj pošteno, saj so vlada in ministri dobro vedeli, da Inštitut 8. marec zbira podpise. Je pa dejstvo, da je naš končni cilj, da se te stvari uredijo – ali bo sprejet vladni zakon ali opozicijski, je poudarila. "Dejstvo je, da je Inštitut 8. marec s to pobudo začel in jaz si želim, da čim prej naredimo piko, da sprejmemo zakon, kjer bo jasno definirano, da samo ja pomeni ja in da naredimo velik korak pri vsem, kar se v Sloveniji v tem trenutku glede spolnega nasilja dogaja." Osebno je najbolj razočarana nad ministrico Lilijano Kozlovič, ki bi morala "danes stati tu z nami in podpirati stvari, ki jih podpirajo ljudje".

"Vlada Janeza Janše še včeraj govori o sodelovanju, danes pa po desni povozi civilno družbo, več kot 5000 ljudi in predlog, ki je bil oblikovan s strani ljudi, ki se dnevno soočajo s tem, da zrejo v oči žrtvam spolnega nadlegovanja in nasilja. Ti prostovoljci najbolje vedo, kje so zakonske pomanjkljivosti, zato smo jih v opoziciji slišali in vložili njihov predlog, vlada pa je storila ogabno dejanje in jih prehitela po desni," pa je povedala Jerca Korče LMŠ.

Kaj je v svoj predlog zapisala vlada?

Tekom dneva pa je le postalo jasno, kaj predlaga vlada. "Vladni predlog sprememb kazenskega zakonika, ki pri posegih v spolno nedotakljivost prinaša model ja pomeni ja, pomeni velik premik v kaznovalnem pravu in zaščiti žrtev," so prepričani na ministrstvu za pravosodje, poroča STA. Ministrica Lilijana Kozlovič pa upa, da bo morda to "tema, glede katere bo politika složna".

Vladni predlog določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala, in torej svoje privolitve ni konkludentno ali z besedami izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po t. i. modelu afirmativnega soglasja ali po modelu ja je ja.

Ministrstvo je sicer pripravljalo celovito spremembo Kazenskega zakonika, kamor bi vključili tudi te spremembe, pri čemer pa so se sami nagibali k t. i. modelu veta, oziroma modelu ne je ne. Po tem modelu do kaznivega dejanje pride, če storilec ignorira navzven prepoznano zavrnitev.

"Vzporedno s pripravo predloga pa se je v javnosti vzpostavil širši družbeni, posledično pa tudi politični konsenz, za prehod v sistem modela afirmativnega soglasja," je opozorilo ministrstvo. Dodalo je, da jih je k pripravi takega predloga pozval tudi državni zbor v začetku februarja. Tako so zdaj vložili v DZ predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša to spremembo.

Ob tem so na ministrstvu zapisali, da so podprli namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela ja je ja in pripisali izjavo ministrice Lilijane Kozlovič, ki podpira "vsa prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti".

"Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v državnem zboru - razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko, ter da bo usmerjena v skupni cilj - v najboljšo zaščito žrtev in pravne države," je ob tem navedla ministrica.