Je zakon, ki je bil koalicijsko usklajen in sprejet, razklal koalicijo?

Po 20 letih neurejenosti, si je aktualna vlada zadala cilj, da področje psihoterapije uredi in postavi v zakonske okvirje. Po treh letih priprav, javnih razprav in usklajevanj so precej spremenjen predlog konec oktobra poslanci državnega zbora sprejeli z 41 glasovi za in štirimi proti. Dve koalicijski stranki – Levica in SD – pa sta se glasovanja vzdržali oziroma zakona nista podprli. Zakon je bil tako potrjen s pomočjo dela opozicije (predvsem poslancev NSi). Po sprejetju zakona pa je Državni svet dal nanj veto, zato morajo poslanci jutri o istem zakonu znova odločati. 

Kot pravijo v poslanski skupini Gibanje Svoboda, je bil zakon o psihoterapevtski dejavnosti tisti zakon, "glede katerega smo bili poslanke in poslanci Svobode v tem mandatu deležni najbolj agresivnega lobiranja – ves čas priprave in sprejemanja zakona ter tako s strani njegovih zagovornikov kot nasprotnikov". Na to so opozorili tudi v nekaterih drugih poslanskih skupinah.

Ministrstvo za zdravje vztraja, da je zakon nujen, saj področje psihoterapije v Sloveniji deluje v popolnem kaosu – nikjer ni določeno, kdo lahko dela kot psihoterapevt, kakšno izobrazbo mora imeti, katere metode uporablja in pod čigavim nadzorom deluje. Zakon med drugim uvaja: nov, reguliran poklic psihoterapevta, določene izobraževalne standarde, licenciranje in register psihoterapevtov, obveznost dokazno utemeljenih pristopov in nadzor v okviru zdravstvene zakonodaje.

"Pri pripravi zakona smo se zgledovali po evropskih državah in tudi širše, pri čemer smo upoštevali tudi najnovejše smernice na področju psihoterapije mednarodno priznanih institucij kot so Svetovna zdravstvena organizacija, National Institute for Health and Care Excellence, American Psychological Association in American Psychiatric Association," pravijo na ministrstvu za zdravje.

Zakaj ga torej, dve koalicijski stranki nista podprli? V SD pravijo, da zato, ker "zakon področja ne ureja celovito, temveč zgolj delno, z nejasnimi pogoji in brez sodelovanja vseh resorjev, kjer bi naj delovali psihoterapevti". Pravijo tudi, da je primer dr. Dernovšek izpostavil sistemske pomanjkljivosti in da tri ključne varovalke tudi po dodatnih usklajevanjih niso bile vključene: jasen okvir delovanja psihoterapevtov znotraj javnega zdravstva, strokovno utemeljeni in dokazano učinkoviti psihoterapevtski pristopi ter pošten in preverljiv sistem licenciranja.

V SD prav tako menijo, da zakon sistemsko ne ureja psihoterapevtske pomoči otrokom. A na ministrstvu odgovarjajo: "Zakon omogoča psihoterapevtsko dejavnost in obravnavo ter koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tako za otroke in mladostnike kot za odrasle in ne razlikuje med tema dvema starostnima skupinama."

V Levici pa pravijo, da so se glasovanja vzdržali, ker ne podpirajo "vključevanja neznanstvenih metod" v javni zdravstveni sistem, pri čemer mislijo na družinsko terapijo. V okviru zdravstvenega sistema psihoterapevti sicer že zdaj izvajajo "družinsko psihoterapijo". 

"Glasovanja smo se vzdržali, ker predlog odpira prostor pristopom, ki niso znanstveno preverjeni in temeljijo bolj na duhovnih, spiritualnih ali ideoloških razlagah človekovega delovanja kot pa na raziskavah," so pojasnili v poslanski skupini Levica. Na ministrstvu sicer poudarjajo, da bodo vsi psihoterapevtski pristopi, ki jih bo najprej potrjevala Vlada RS, nato pa minister za zdravje na predlog Zbornice psihoterapevtov, morali temeljiti na znanstvenih dokazih.

V poslanski skupini Levica priznavajo, da so njihovi pomisleki tudi ideološki. Še posebej problematično se jim zdi vključevanje "tistih izvajalcev, ki izvajajo programe, ki izhajajo iz teoloških temeljev in t.i. 'družinske terapije'", s čimer mislijo na Teološko fakulteto oziroma njihov program družinske terapije. "Ne zdi se nam sprejemljivo vzpostaviti novega podsistema v zdravstvu, pri katerem bi izobraževanje izvajala ustanova, katere ideološko izhodišče temelji na konservativnem in klerikalnem pogledu na družino, spolne vloge, LGBTQ skupnost in družbeno raznolikost," so pojasnili. 

Na ministrstvu poudarjajo, da zakon predvideva, da bo moral program akademskega izobraževanja, ki vodi do magisterija (8. raven izobrazbe) iz psihoterapije, izpolnjevati določbe 10. člena in biti akreditiran s strani Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). "Sistemska družinska psihoterapija je mednarodno uveljavljen pristop s strokovno/znanstveno podlago in ni povezan s teologijo," so še dodali. 

V poslanski skupini največje vladne stranke Gibanje Svoboda oviranje pri sprejemanju zakona pripisujejo predvsem dejstvu, "da smo se prvič v zgodovini naše države lotili urejanja tega področja, ki je bilo doslej popolnoma neregulirano in nepregledno, kjer so se ustvarili različni interesi in vrtički, kar pa zagotovo ni v prid uporabnikom psihoterapevtskih storitev". Kot pravijo, so pri pripravi zakonodaje v ospredje postavili prav dobrobit uporabnikov.

Priznavajo, da jih je ravnanje koalicijskih partneric presenetilo. "Saj smo v pripravo zakona vložili veliko skupnih naporov, se uskladili in se strinjali, da je področje treba urediti, kar je razvidno tudi iz razprav in glasovanj na odboru na zdravstvo. Skupaj smo se odločili tudi za zamik obravnave zakona na jesen in pripravili le še dodatne varovalke verziji zakona, ki smo jo skupaj potrdili na odboru," so zapisali.

Kljub temu, da so se pokazale razpoke, v Svobodi menijo, da stabilnost koalicije ni ogrožena. "Prav tako pa ne gre za vprašanje, kaj bi vzdržani glasovi partneric pomenili za nas. Ključno je namreč, da bi neuveljavitev tega zakona, če glasov ob vnovičnem glasovanju ne bi bilo dovolj, pomenila ohranitev obstoječe neurejenosti in nepreglednosti področja, s čimer bi bili v najslabšem položaju uporabniki teh storitev," so poudarili. 

Ali bodo poslanci zakon v petek podprli ali ne, tako ostaja uganka. V poslanski skupini NSi, ki je konec oktobra s svojimi glasovi pripomogla, da je bil zakon sprejet, nam do priprave članka na naša vprašanja ni odgovorila. Prav tako nismo prejeli odgovorov iz poslanske skupine SDS. V poslanski skupini nepovezanih poslancev oziroma v Demokratih, so zapisali le, da se zavedajo, "da je potrebno urediti področje psihoterapije, vendar ne na način, kot ga predvideva sedanji zakon". Dodali so, da v programu stranke načrtujejo tudi ureditev tega področja. 

Za potrditev je potrebnih najmanj 46 glasov, trenutno ima Svoboda, če bodo vsi njihovi poslanci glasovali za zakon, 39 glasov. Zakon torej jasno potrebuje podporo še drugih strank, da bo sprejet.