V boj za zaščito nutrij se je ta teden vključila tudi Tina Gaber, življenjska partnerica premierja Roberta Goloba, ki je na družbenih omrežjih objavila video, kjer nutrije boža in jih kljub prepovedi in stotim evrom kazni hrani s koščkom kruha.
Podpisniki peticije pred mestno hišo v Ljubljani za ponedeljek pripravljajo protest. Je odlov nutrij res tako problematičen, kot pravijo podpisniki peticije, zakaj je odlov potreben? O tem sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila Marjana Honigsfeld Adamič, ustanoviteljica LUTRE, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine, in Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda krajinski park Ljubljansko barje.
"Nutrija je pri nas že več kot 20 let, krivi smo sami, ker so jo farmarji izpustili v naravo, ko ni bilo več zanimanja za krzno, za kar so jo gojili. Če smo sami krivi, moramo tudi z etičnimi in moralnimi principi postopati pri tej problematiki. Treba je razčistiti tudi, kaj so invazivne vrste, ker vsaka tujerodna vrsta še ni nujno invazivna," pravi Honigsfeld Adamičeva. A kot poudarja Kastelic, je to, da je nutrija invazivna tujerodna vrsta, že ugotovljeno na ravni Evropske unije: "Govorimo o predpisu Evropske unije, presoja je bila narejena že na ravni Evropske unije." Honigsfeld Adamičeva ta argument označuje za birokratski, kot pravi, je škoda, ki jo povzroča nutrija na Nizozemskem, drugačna od domnevne škode, ki jo povzroča v Sloveniji.
Kot je izzvala Kastelica, jo zanima, kateri avtohtoni slovenski vrsti konkretno nutrija povzroča škodo. Ta odgovarja, da je bila presoja strokovna, ne pa birokratska: "V krajinskem parku Ljubljansko barje nutrija dela škodo na vodnih in obvodnih ekosistemih. Nutrija je rastlinojeda, torej je vodno vegetacijo, s tem odkriva reko, da na njej ni zavetja, ptice, ki gnezdijo ob vodotokih pa ne morejo gnezditi," našteva. Za primer daje tudi sosednjo Italijo, kjer so, kot trdi, nesporno ugotovili, da je nutrija ena izmed nevarnosti ekosistemu, saj nepopravljivo spreminja in ruši habitate – enako je tudi v Sloveniji. "S tem se ne morem strinjati. Nikakor ne more imeti ena vrsta, pa če je še tako številčna, tak vpliv na vodni ekosistem, kot ga lahko ima direkcija za vode. Če pogledate že Mali graben v ljubljanski občini, se boste zgrozili, kaj vse se je tam zgodilo. Ne da se bolj uničiti vodotoka, kot ga je uničil človek. Najbolj invazivna vrsta je zagotovo človek," je kritična Honigsfeld Adamičeva.
"Nenazadnje govorimo o naši domači stroki, ki se je izjasnila, da je treba ukrepati. Nutrija se namreč širi tudi na druga območja in naloga Republike Slovenije je, da omeji širjenje invazivne vrste," pa ji odgovarja Kastelic.
Je način odlova primeren?
"Ta način odlova je preveč invaziven za to vrsto. Ne moremo vseh tujerodnih invazivnih vrst obravnavati enako. Nutrije ne moremo enačiti z japonskim dresnikom. Nutrija je občutljiva, čuteča vrsta, in če jo ujamemo v kletko, jo je strah, je v šoku. In to dlje časa, dokler ne pride lovec, ki jo bo ustrelil. Če se že odločimo za obvladovanje populacije, kar bi bilo prav, je treba poiskati bolj neinvazivne metode. Tudi če bi jo lovec ustrelil, ko hodi po obrežju, bi bila žival manj prizadeta, kot bi bila s takšno metodo," pa opozarja Honigsfeld Adamičeva.
Kot odgovarja Kastelic, je seznam metod za upravljanje s populacije pripravila Komisija EU, in to ravno zaradi dobrobiti živali. Kot je še dodal, so ugotovili, da sterilizacija ni metoda za omejevanje nutrij, na prvem mestu je priporočena metoda.
Kot se sprašuje Honigsfeld Adamičeva, kje je bila stroka, ko je nutrija šele prišla na ta območja. Kot razmišlja, bi se dalo problem, ko je bilo na barju še deset primerkov, uspešno rešiti in ne bi bilo treba ubiti toliko živali. Na vprašanje, ali je stroka zatajila, Kastelic odgovarja: "Mislim da ne. V zgodovini invazivnih vrst se večkrat zgodi, da ukrepamo prepozno. O tem lahko razpravljamo, a dlje ko bomo čakali, večja eskalacija tega problema bo. S čakanjem problema ne bomo rešili, samo razširil se bo."
Pa bodo kljub peticiji odlovili živali?
Na vprašanje, kaj meni o več kot 22.000 zbranih podpisih za preprečitev odlova nutrij, Kastelic izpostavlja, da so odzivi na agresivne metode enaki tudi, ko govorimo o medvedu, volku ... Določen del javnosti tega ukrepa ne bo nikoli sprejel: "Čeprav njihovo mnenje spoštujem, to še ne pomeni, da upravljanje s populacijo prepustimo odločitvam javnosti. Menim, da je prav, da stroka predstavi dejstva. Je pa res, da bo potrebnega še nekaj časa, da bo javnost sprejela način drugačnega razmišljanja."
Ukrep, ki ga predvidevajo, je logistično zahteven, še pravi Kastelic, upoštevajo pa tudi odziv javnosti, zato delajo izredno počasi in premišljeno, zagotavlja: "Računam, da bomo v roku meseca do dveh naredili prve poskuse, da ugotovimo, ali je ta metoda pravilna in učinkovita. Učinkovitost je tista, za kar se moramo odločiti."
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.