Na milijone uporabnikov družbenih omrežij zasleduje na prvi pogled bleščeče jutranje rutine spletnih vplivnežev, ki pa ne prinašajo nujno samo koristi.
"Vsem pa to absolutno ne ustreza in trendi, da bi se zbudili zelo zgodaj, pred sončnim vzhodom nimajo popolnoma nobene znanstvene osnove," pojasnjuje dr. Leja Dolenc Grošelj iz Centra za motnje spanja. "V Sloveniji se celo borimo proti temu, da bi se tako šole kot izmensko delo, ki se recimo začne že ob šestih zjutraj, začele kasneje, ker bi bili s tem bolj naravni in bližje našim naravnim cirkadianim ritmom."
Tistim, ki zaradi službe, šole, majhnih otrok ali drugih obveznosti nimajo izbire in vstajajo še v temi, strokovnjaki svetujejo, da se v posteljo odpravijo prej, da si zagotovijo vsaj sedem ur spanja.
V Sloveniji prebivalci še vedno spijo premalo in prepogosto posegajo po uspavalih, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Najbolj se seveda bojimo prometnih nesreč, nesreč ob nekem delu, recimo v proizvodnji. Tako da sam premik v zgodnejše jutranje prebujanje pomeni tudi zelo zgodnje večerno uspavanje," dodaja Dolenc Grošelj.
Motnje spanja, poznamo jih okoli 90, najpogostejša je nespečnost, prizadenejo od 10 do 30 odstotkov prebivalcev. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa lahko vodi v resne zdravstvene težave.
"Vodi v kardiovaskularne bolezni, vodi v težave s pomnjenjem, kognitivne funkcije so slabše. Dokazano vodi tudi v povečano pojavnost karcinoma dojke pri ženskah, debelega črevesa pri obeh spolih in prostate pri moških," še pove.
Kot poudarja profesorica Dolenc Grošelj, je ključno prepoznati svoj kronotip, saj zgodnje vstajanje, če ni nujno, ustreza le nekaterim. Dodatnega spanja podnevi dolgoročno namreč ne priporoča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.