Drugi blok JEK: denar je dragocen, čas še bolj

Jedrska elektrarna Krško deluje od leta 1981, zgrajena pa je bila na podlagi samoupravnega sporazuma med takratnima federativnima republikama Slovenijo in Hrvaško, ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Polovični lastnik prvega bloka, GEN energije, d.o.o. si že dalj časa prizadeva za gradnjo drugega bloka, ki bi zmanjšal uvozno odvisnost in zagotovil energetsko varnost in neodvisnost Republike Slovenije. 

Energetska uvozna odvisnost države je namreč veliko tveganje za prihodnost države. Nestabilnost v oskrbi z energijo bi med drugim povzročalo sezonska in dnevna nihanja cen, še posebej pa imelo velik vpliv na energetsko intenzivno industrijo in s tem na poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva. V Sloveniji skoraj dve tretjini energije porabijo proizvodnja kovin, papirja, nekovinskih mineralnih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov. 

Slovenija torej potrebuje jasno strategijo, kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo po koncu obratovanja JEK. Sama gradnja drugega bloka bi lahko trajala tudi do 15 let, kar jasno kaže na to, da časa za začetek gradnje ni več veliko, vemo pa, kako se je pri tem zapletlo. Lani bi namreč morali odločati na referendumu o gradnji drugega bloka, a so nato poslanci referendum preklicali zaradi objave zakulisnih posnetkov dogovarjanj politikov, ki so sprožili ogorčenje in dvome glede ogromne naložbe. Ta bi namreč v primeru, da se ponovi scenarij, ki bi samo spominjal na TEŠ 6, lahko državo spravil v bankrot.

Kljub temu projekt gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK) še teče. Pri odločanju med ameriškim, franconskim in južnokorejskim ponudnikom je najprej izpadel slednji. Pri tem so v GEN naročili študije francoskega in ameriškega ponudnika, za kateri je GEN odštel 8,3 milijona evrov, rezulate pa pričakujejo do konca leta. Kmalu naj bi bila torej tudi znana cena investicije. Ta je bila po prvih projekcijah ocenjena na med 9 in 15 milijard evrov. 

Večina strokovnjakov se sicer strinja, da je prihodnost Slovenije kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Pri obnovljivih virih in težavah, povezanih z njimi pogosto navajajo primer Nemčije, ki je po nesreči v Fukušimi sprejela odločitev, da gre v zapiranje eletkrarn in se osredotoči na druge vire. Pri tem sedaj kupuje električno energijo in beleži visoke izpuste ogljikovega dioksida. Ob tem pa je dodatno stroškovno obremenila tako gospodinjstva in gospodarstvo, ki se že nekaj časa sprehaja po robu recesije. Strah pred jedrsko energijo je tako po mnenju delavcev v industriji naredil veliko škode gospodarstvu in okolju.

Čeprav so novi projekti nujni za stabilno, čisto in konkurenčno energetsko oskrbo, se pogosto ustavijo tam, kjer bi morali nastati dogovori – med ljudmi, ki v prostoru živijo, investitorji, lokalno politiko in državo. Prav zato postaja razumevanje dobrih praks ključno: kako ustvariti pogoje, v katerih so razvoj, narava in skupnosti zmagovalci in ne nasprotniki?

Na to temo se bo na konferenci Od besed k dejanjem: energetski prehod zdaj z gosti pogovarjala Nuša Lesar.

Razpravljali bodo: mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel, izvršni direktor za investicije in vzdrževanje v družbi Petrol mag. Bojan Kurež ter Ana Grabnar Crnčec, partner v Odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.