Vprašanje jedrske varnosti je eno ključnih v procesu širitve Evropske unije na vzhod. Slovenija pa, kot ena od kandidatk, ni uvrščena na noben uradni seznam držav s problematičnimi jedrskimi reaktorji.
Potres v Turčiji in Grčiji je ponovno sprožil vprašanje potresne odpornosti stavb v Sloveniji. V ospredju je, predvsem po zaslugi Avstrijcev, jedrska elektrarna Krško (JEK). Avstrijski Greenpeace namreč trdi, da je nuklearka nevarna, ker stoji na potresnem območju oziroma naj bi bila prav pod reaktorjem tektonska prelomnica.
Popolnoma resnična je trditev Avstrijcev, da JEK stoji na potresno občutljivem krškem polju. Tega ne zanika nihče, ki lahko o sezmičnosti pod krškim reaktorjem govori brez zadržkov. Manj odprti pa smejo biti seizmologi, ki o domnevni tektonski prelomnici v Krškem oziroma o nuklearki sploh, ne smejo govoriti brez dovoljenja nadrejenega, ki pa je te dni odsoten.
V senci slovenske jedrske potresne odpornosti ostajajo številni drugi objekti, ki zagotovo niso tako potresno varni kot nuklearka. Prve predpise o protipotresni gradnji je- takrat še- Jugoslavija dobila leta 1963, dva meseca pred potresom v Skopju. Petnajst let kasneje je bil sprejet zakon o seizmološki službi, ki ga niso nikoli izvajali. Leta 81 pa smo dobili pravilnik o potresno odporni gradnji, ki velja še danes.
Uveljavitev omenjenega pravilnika predstavlja grobo prelomnico med potresno ranljivo in potresno odporno gradnjo pri nas. Kljub temu so pri tem pomembni še drugi dejavniki. Precej skrbni pri tem so na ministrstvu za šolstvo, kjer uvrščajo šolske stavbe in vrtce glede na potresno odpornost v tri razrede. Potresno najbolj občutljive so šole, zgrajene pred sprejetjem kakršnekoli zakonodaje s tega področja, šolske stavbe, ki so bile zgrajene med leti 63 in 81 naj bi bile pogojno varne, potresno varne pa naj bi bile le šole in vrtci zgrajeni po letu 81. Podatki zajemajo le šole in vrtce s potresno najbolj ogroženih območjih v Sloveniji, po grobi oceni pa je v potresno ranljivih šolskih objektih skoraj 70.000 otrok. Pri obnovah takih stavb ima ministrstvo veliko težav z denacionalizacijskimi postopki.
Posebna zgodba so industrijski objekti, za katere sploh ni zbranih podatkov o potresni odpornosti. Po besedah strokovnjakov nemogoče primerjati gradnjo in projektiranje v Sloveniji in Turčiji. Čeprav ima Turčija veliko strokovnjakov za protipotresno gradnjo, je kakovost gradnje v Turčiji na izjemno nizki ravni. Na srečo je tudi seizmičnost Turčije precej večja, saj je bila magnituda avgustovskega potresa, ki je nekakšno merilo za sproščeno energijo, bistveno večja od magnitud vseh potresov v slovenski zgodovini.
