Po sledi obveščevalne kariere Romana Jegliča

Potem ko so medijska razkritja o zvezi med nekdanjim visokim obveščevalcem Romanom Jegličem in tesno prijateljico predsednice Nataše Pirc Musar Viktorijo Krivolucko v tem tednu odprla vrsto varnostnih vprašanj, je lider opozicije in nekdanji predsednik vlade Robert Golob na predsednika vlade Janeza Janšo naslovil poziv, naj v najkrajšem možnem času skliče sejo Sveta za nacionalno varnost, na kateri naj pristojne službe in agencije predstavijo vse relevantne informacije glede morebitnega vpletanja tretjih držav ter njihovega vpliva na nacionalno varnost Slovenije.

Na kabinet predsednika vlade Janeza Janše smo pozno popoldan naslovili vprašanja, kako komentirajo poziv Gibanja Svoboda, ali bodo sklicali sejo SNAV in kdaj bi se to lahko zgodilo, a njihove odgovore še čakamo. Potem ko je poslanec SDS Žan Mahnič vložil poslansko pobudo, da agencije in pristojne službe s Sovo na čelu predsednici republike Pirc Musarjevi ne bi več pošiljale svojih poročil, pa je predsednik Svobode Golob svoj poziv utemeljil:

"Noben resen politik ne more nikogar obtoževati, da je vohun, kar tako. Pa je vseeno, ali se z njim politično strinja ali ne. Ampak, a res lahko računamo, da s SDS na oblasti govorimo o resni politiki? Žal ne."

Že v torek pa se je na Mahničevo objavo na omrežju X odzval predstavnik predsednice Pirc Musarjeve za stike z javnostmi Nejc Šporin: "Lažeš, kot ponavadi, v uradu predsednice smo jasno povedali, da predsednica republike Romana Jegliča osebno ne pozna in ga ni nikoli srečala."

"Nejko, tako kot ste najprej rekli, da je bila v avtomobilu ob nesreči pripeta z varnostnim pasom, potem pa glede vseh okoliščin nesreče dnevno spreminjali "dejstva", kajne," ga je nazaj zbodel Mahnič, ki je še zapisal: "Začni si iskat drugo službo, naslednje leto novembra zaključiš v uradu predsednice. Glede na okoliščine pa bi v normalni državi moral že prej."

Šporin pa Mahniču ni ostal dolžan in je odgovoril: "Žanko, naša edina uradna komunikacija je bila, da ni bila pripeta, ostalo so nepreverjene navedbe enega medija. Spodnje pojasnilo Sove verjamem, da si že videl. Za mojo službo pa ne skrbi. Eni znamo delati tudi v zasebnem sektorju."

Medtem smo za dodatna pojasnila ponovno poklicali Romana Jegliča, ki nam je v torek ekskluzivno povedal, da se "takih iger iz leta 49 ne gre," in "da bo vse prišlo na svoje mesto," a se na naše klice ni več oglašal, smo pa pridobili njegovo fotografijo iz časa, ko je služil v JLA. V torek nam je sicer še povedal, da je trenutno v Sloveniji in da živi v Bohinju, ker pa je skupaj s tesno prijateljico predsednice republike v istem stanovanju pred leti živel v Rusiji, se v javnosti pojavljajo špekulacije, da bi lahko imel tudi rusko državljanstvo.

"Moramo vedeti, da rusko državljanstvo ni zastonj. Če je dobil rusko državljanstvo, je s tem prevzel tudi neke obveznosti. Kakšne? Seveda, jaz ne vem, ampak vsekakor je ta gospod vreden pozornosti," je komentiral Miha Brejc, nekdanji direktor varnostno-informativne službe.

Brejc je bil v času, ko sta z Jegličem oba delala v varnostno-informativni službi, predhodnici današnje Sove, njegov šef. V tistem času je Jeglič do Brejca prišel z idejo, da bi sodelovali pri zloglasni igri Catch the Cash oz. "Ujemi denar".

"Je prišel k meni z zahtevo, da bi se služba nekako vpletla v Catch the Cash, ker je bil on seveda do vratu noter. Jaz sem ga seveda vrgel iz pisarne nemudoma," je povedal Brejc.

Piramidna igra Catch the Cash je bila sicer ena največjih denarnih vročic zgodnje slovenske tranzicije. Mrežo naj bi poganjalo okoli 35 predavateljev, ki so ljudi prepričevali v hiter zaslužek, in tako naj bi v evforiji okoli leta 1992 v igro vstopilo okoli 120 tisoč ljudi, skupaj pa naj bi vložili približno 105, po nekaterih ocenah celo 140 milijonov nemških mark. Ko je novih vplačnikov zmanjkalo, se je piramida sesula, za seboj pa pustila na desettisoče opeharjenih Slovencev. Epiloga potem skoraj ni bilo, pravosodje se je bolj kot na poplačilo oškodovancev osredotočilo na ovadbe zaradi suma utaje davkov.