Pet faz projekta JEK 2 – se bo kdaj zgodil premik s prve?

V predlogu Energetskega koncepta Slovenije (EKS) je navedeno, da je kombinacija obnovljivih virov energije (OVE) in jedrske energije po letu 2045 stroškovno najučinkovitejša rešitev. Ker je v predlogu zapisano tudi, da odločitev za dolgoročno rabo jedrske energije zahteva dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in da jo je treba sprejeti pravočasno, smo pristojne v državi za energetska vprašanja – ministrstvo za infrastrukturo – vprašali: kdaj je še pravočasno? 

"Ob predpostavki, da je od odločitve do postavitve nove jedrske elektrarne potrebnih okrog 20 let, bi bilo pravočasno, če bi investitor odločitev o gradnji nove elektrarne sprejel do leta 2023 (torej odločitev o primerni tehnologiji in ustrezni finančni konstrukciji virov za naložbo) in bo za to pridobil potrebno politično podporo," konkretno odgovarjajo na MZI.

Jedrska elektrarna Krško deluje od leta 1981, zgrajena pa je bila na podlagi samoupravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Z elektrarno neposredno upravlja podjetje Nuklearna elektrarna Krško, ki je na hrvaški stranki v lasti Hrvatske elektroprivede, d. d., na naši strani pa v lasti GEN energije, d. o. o. Eden glavnih projektov zadnjega sta načrtovanje in priprava na gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, krajše JEK 2. Dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, je, da bi bila ena izmed ključnih prednosti JEK 2 zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti, kar priznavajo tudi na MZI. "Če drugega bloka ne bo in do takrat ne bo ustreznega obsega naložb v izrabo obnovljivih virov, se bo na področju energije močno povezala uvozna odvisnost Slovenije," so zapisali.

Energetska uvozna odvisnost države je po njihovem tudi glavno tveganje za prihodnost, "če se ne bo bistveno spremenil odnos države in javnosti do novih naložb v elektrarne, ki je danes zelo nenaklonjen hidro in vetrnim elektrarnam". Na MZI se zavedajo vse večje odvisnosti od električne energije in dodajajo, da bo zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo vedno težje, povečala pa se bodo tudi sezonska in dnevna nihanja cen. To bo imelo največji vpliv na energetsko intenzivno industrijo, ki je je v Sloveniji precej, poslabšana konkurenčnost gospodarstva pa ima, tako MZI, vedno negativne posledice na zaposlovanje.

Stališče pristojnega ministrstva do JEK 2 je bila do zdaj (!) tehnološka nevtralnost pri snovanju scenarijev za zagotavljanje "zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo", a kot dodajajo, daje veljavni koalicijski sporazum pri energetski politiki na prvo mesto učinkovitost, ob tem pa izpostavlja nadomeščanje fosilnih virov z OVE. V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki je akcijski načrt za obdobje od leta 2020 do 2030, je po besedah MZI jedrska energija pomembna kot nizkoogljični energetski vir in tudi energetsko varen vir, saj v teh desetih letih zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčni ceni.

Če ne prej bi torej odločitev o gradnji drugega bloka JEK morali sprejeti do leta 2030. Gradnja drugega bloka bi po besedah Bojana Ambrožiča, zaposlenem na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT), trajala 10 do 15 let. Spomnimo, JEK bo obratovala le še do leta 2043. Ko k temu prištejemo dejstvo, da Slovenija že danes uvozi med 20 do 30 % električne energije in da JEK letno zagotovi okoli 40 % proizvedene električne energije, je "računica" jasna – potrebujemo načrt, kaj potem, če ne želimo postati energetsko popolnoma odvisni od drugih držav.

Med vsemi energetskimi načrti najslabše pripravljen prav slovenski

V poročilu Planning for Net Zero: Assessing the draft National Energy and Climate Plans (Načrtovanje za nevtralnost: Ocena osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov) je fundacija European Climate Foundation slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt označila za najmanj ambiciozen – od 100 možnih so mu pripisali le 3,2 točke. Ministrstvo za infrastrukturo je takrat priznalo, da so slabši osnutek oddali tudi zato, da bi se izognili finančnim sankcijam.

"Oktobra 2017 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo NEPN. Strokovne službe MZI so sicer pripravile tudi razpis za izvajalca strokovnih podlag, vendar je prejšnje vodstvo MZI razpis objavilo šele 29. 8. 2018, tik pred iztekom mandata. Jeseni 2018 so se aktivnosti končno pospešile, saj se je novo vodstvo MZI zavedalo resnosti posledic, če Slovenija do konca decembra 2018 Evropski komisiji ne predloži vsaj osnutka NEPN. Slovenija bi bila edina država članica EU, ki osnutka ne bi predložila, izgubila pa bi tudi možnost črpanja 460.000 evrov nepovratnih sredstev, povezanih neposredno s predložitvijo osnutke NEPN (Strategic Reform Support Programme)," so takrat pojasnili na ministrstvu.

V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca so glede stališča do gradnje JEK 2 bili, milo rečeno, skopi z besedami. Razen podatka, da mora RS do konca leta pripraviti (nov) podnebno energetski načrt, in dejstva, da bo "jedrska energija kot nizkoogljični vir ena od pomembnih možnosti, ki bo ustrezno obravnavana in ovrednotena", konkretnejšega odgovora nismo dobili.

'Vlada je pripravljena prisluhniti strokovnim argumentom'

Skupina GEN energija je časovnico projekta JEK 2 razdelila na pet faz: pripravo in strateško odločanje, izbiro in potrjevanje lokacije, odločanje o investiciji, gradnjo in obratovanje. "Projekt je prešel v fazo, ko moramo pridobiti jasno stališče lastnika, Republike Slovenije. Sprejeti je treba strateško odločitev o energetski prihodnosti Slovenije," so zapisali na spletni strani.

Na Skupino GEN smo naslovili tudi vprašanje, kakšna se jim zdi splošna politična volja za projekt JEK 2 ter kako ocenjujejo odnos javnosti do tega vprašanja. Smo na to pripravljeni?

"Opažamo, da se javnost na splošno vse močneje zaveda resnosti podnebnih sprememb. Manj je razumevanja, kako zelo so vse naše dejavnosti – tako na ravni gospodarstva kot v javnem sektorju, gospodinjstvih, prometu – odvisne od zanesljive, stabilne oskrbe z energijo oz. kako ranljive so razvite družbe v primeru tudi že manjših motenj oskrbe," pravijo v družbi. A javnost ne zna sestaviti trajnostne energetske mešanice, ki bi tudi v prihodnjih desetletjih uspešno odgovarjala na "družbene, ekonomske ter okoljske izzive in potrebe sodobne družbe", dodajajo.

"Vse to seveda kliče po večji odločnosti odgovornih pri opuščanju fosilnih goriv ter po sprejemanju pravočasnih, zadostnih in učinkovitih ukrepov, kar nenazadnje javnost od vlade tudi upravičeno pričakuje," še zapišejo. Po besedah GEN energije je vlada pripravljena prisluhniti strokovnim argumentom in ima realen in dolgoročen pogled pri snovanju energetske politike. Posluh torej obstaja, a JEK 2 še vedno ostaja v prvi fazi. Fazi priprave in strateškega odločanja. Odločanja o energetski prihodnosti Slovenije.