POPKAST

Jedrski pogovor s strokovnjakoma: varnost, trajnost, razvoj in alternative

Ljubljana, 10. 10. 2024 09.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
50

24. novembra bomo na referendumu odločali o novem bloku jedrske elektrarne oziroma o energetski prihodnosti Slovenije. Razprava je vroča, čustvena, začinjena s politiko, spomini na pretekle nepravilnosti, ko gre za velike infrastrukturne projekte ... A gre za izjemno pomembno vprašanje, h kateremu bo nujno pristopiti s trezno glavo, saj je na kocki res veliko. Zato – kaj pravijo številke, stroka? V poglobljenem pogovoru smo gostili jedrska strokovnjaka, dr. Iztoka Tislja in dr. Tomaža Žagarja, ki sta odgovorila na nekaj najbolj perečih vprašanj glede jedrske energije in alternativ, ki jih imamo na voljo.

"Učinkovita raba energije povečuje rabo elektrike," je jasen Žagar. Pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike, tako enostavno ni realno. Kaj torej storiti?

Tiselj rešitev vidi v jedrski energiji, saj da potreb zgolj z obnovljivimi viri ni mogoče pokriti. "Teorija pravi, da bi lahko, ampak poglejmo prakso. Najbolj znamenit primer je Nemčija, ki že 20, 30 let intenzivno vlaga v obnovljive vire. Namen tega je bil, da so želeli razogljičiti proizvodnjo. Ne samo elektrike, ampak celo družbo. Ni jim uspelo. Tukaj sem jaz zelo pesimističen in dejansko mislim, da brez jedrske energije, če resno mislimo z razogljičenjem, ne bo šlo."

"Jedrska energija je v bistvu vir energije, ki lahko nadomesti tiste zadeve, ki jih termoelektrarne na premog imajo namreč zanesljivost, da lahko obratujejo tudi ponoči," dodaja Žagar, ki poudarja pomen stabilnega vira ob nestabilnih obnovljivih virih.  

A pomislekov v javnosti glede novega bloka ne manjka. Eden od protiargumentov je, da je iztržek jedrske energije premajhen glede na stroške investicije – da z vse bolj konkurenčnimi cenami obnovljivih virov in pa hitrim razvojem tehnologije za shranjevanje, jedrska energija v prihodnosti ne bo več ekonomsko upravičena. "To, da bomo potrebovali sisteme za shranjevanje energije ni od včeraj, to se ve že par desetletij. In že par desetletij se na tem dela. In kaj imamo danes? Črpalna elektrarna je en takšen imeniten hranilnik energije, ampak ko seštejemo koliko hribov, koliko jezer in rek imamo, ki so uporabne, vidimo, da Slovenija, kljub temu da smo obdarjeni z vodo, ne bo mogla narediti veliko črpalnih elektrarn. Potem obljubljajo baterije. Pa danes je recimo vodik aktualen. Ampak jaz sem zdaj že dovolj star, da vem, da je bil aktualen tudi pred 15 leti. Da smo leta 2014 odprli prvo polnilnico za vodikove avtomobile, tam nekje na Gorenjskem, potem pa smo jo zaprli še isto leto," poudarja Tiselj.

Žagar pa dodaja, da smo morda včasih preveč optimistični: "Z baterijami imamo vsi neke izkušnje, vsak ima v žepu baterijo telefona in mislimo, da je to enostavna tehnologija. Vendar če priklopimo en telefon recimo na sušilnik za lase, ta ne bo delal niti sekundo. Enostavno je shraniti majhne količine energije. Zelo težko je pa shraniti tiste količine energije, ki so res pomembne za zanesljivo življenje, recimo za ogrevanje čez zimo."

Dr. Tomaž Žagar je univerzitetni diplomirani fizik, doktor jedrske energetike in diplomant prve generacije mednarodne šole vodenja na jedrskem področju World Nuclear University. Zaposlen je v GEN energiji in predava na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru.
Dr. Tomaž Žagar je univerzitetni diplomirani fizik, doktor jedrske energetike in diplomant prve generacije mednarodne šole vodenja na jedrskem področju World Nuclear University. Zaposlen je v GEN energiji in predava na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. FOTO: Damjan Žibert

Jedrska energija po svetu doživlja preporod. Trenutno se po svetu gradi 62 novih jedrskih elektrarn, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto. A vmes je bilo daljše obdobje zatona, ki je vplivalo tudi na zanimanje mladih za poklice, ki bi jih, v primeru drugega bloka, tudi pri nas – potrebovali. Kako se bomo soočili s kadrovskimi izzivi? Žagar je optimističen. Saj da že sama gradnja elektrarne traja dlje kot izobraževanje kadra, razvoj pa s seboj prinese zanimanje.  

Nekoliko drugačnega mnenja je Tiselj: "Jaz vodim takšen majhen jedrski program magistrskega študija. In ne morem reči, da vidim, da bomo recimo v nekaj letih povečali število študentov. Pri čemer naše študente trenutno štejemo na prste obeh rok. Tudi s tujci imam nekaj izkušenj, ker smo tudi del mednarodnega študijskega programa na Fakulteti za matematiko in fiziko. Imeli smo čez 30 študentov, nihče ni ostal v Sloveniji. Vse kaže, da so ti študentje so spoznali zahodno Evropo in mi enostavno nismo dovolj atraktivni."

Dr. Iztok Tiselj je fizik, strokovnjak za jedrsko tehniko, član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija. Je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu Jožefa Stefana na Odseku za reaktorsko tehniko. 
Dr. Iztok Tiselj je fizik, strokovnjak za jedrsko tehniko, član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija. Je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Inštitutu Jožefa Stefana na Odseku za reaktorsko tehniko.  FOTO: Damjan Žibert

Kaj pa varnost, zagotovo eno najpomembnejših vprašanj. Tiselj poudarja, da reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, danes ne gradijo več. Pa tudi – imamo nove varnostne sisteme. "In moram poudariti tudi to, da se takšne sisteme lahko doda tudi na stare elektrarne, torej tudi naša nuklearka v Krškem je bila deležna številnih nadgradenj, ki so bistveno zmanjšale možnost nesreč oziroma da bi se v primeru nesreče radioaktivnost širila." 

Žagar pa izpostavlja primer nesreče v elektrarni Otok treh milj:"Najhujša nesreča v zahodnem svetu, a drugi blok poleg nje je obratoval še 20 let. Ljudje so še vedno hodili v službo."  

Meni, da so prepričanja o razsežnostih nesreč jedrskih elektrarn, mit. "Če pogledamo, koliko električne energije naredijo jedrske elektrarne in koliko smrtnih žrtev ali pa nesreč je bilo, je to med najvarnejšimi tehnologijami na svetu."

Od kod pa potem toliko nelagodja? Tiselj pravi, da moramo ločevati med nevarnostjo in strahom. "Nevarnost lahko približno ocenimo tako, kot je kolega Tomaž povedal, če seštejemo smrtne žrtve, ki so posledica jedrske energije. Ugotovimo, da ta številka sploh ni pretresljivo velika. Da je čisto primerljiva s soncem in vetrom ali pa da so drugi viri, vsi fosilni viri, ki jih sežigamo, tudi hidroenergija, bolj nevarni. Strah je pa druga kategorija, neracionalna. Jaz, če vidim pajka v našem stanovanju, še zmeraj ženo pokličem in pobegnem. Pa pajki pri nas niso nevarni."

Jedrska energija vzbuja močna čustva, se strinja Žagar: "Na vplivih, ki pridejo skozi televizijo, medije, filme. V medijih je jedrska energija predstavljena kot vir katastrofe. V podzavest je zato prišlo, da je jedrska energija je stvar, ki se je je treba bati."

Iztok Tiselj in Tomaž Žagar
Iztok Tiselj in Tomaž Žagar FOTO: Damjan Žibert

Eno od velikih skrbi predstavljajo tudi jedrski odpadki, za katere Slovenija še ni našla trajne rešitve.

"Zmeraj je treba vzporednico potegniti z drugimi viri in drugimi aktivnostmi, ki jih vsak dan počnemo. Upam, da se vsi zavedamo, da pustim nekaj bremena za prihodnje generacije že, ko grem v hladilnik pa embalažo, ko neko hrano pojem, vržem v koš. Mislim si, da sem veliko naredil z recikliranjem, a v resnici naša shema recikliranja skrajno slabo deluje," pravi Tiselj.  

Izpostavlja, da imajo jedrski odpadki pomembno prednost – malo jih je. "In če jih je malo, to pomeni, da jih ni treba zelo hitro pospravljati."

Poudarja izkušnjo iz Krškega, kjer lahko odpadke iz desetletja dolgega življenja nuklearke, skladiščijo na majhnem prostoru. "Tudi ko bomo elektrarno zapirali, bo teh odpadkov še zmeraj malo in jaz ne vidim nobenih težav v tem, da jih pustimo tudi kakšni generaciji naprej. Ker mi naslednjim generacijam puščamo bistveno hujše probleme ."

Žagar opozarja na odpadke iz recimo termoelektrarn, ki gredo tudi v zrak in naša pljuča. Na odpadke, za katere ni jasno, kje končajo. 

Za jedrske odpadke je medtem povsem jasno, koliko jih je – in kje so. "Nekdo je vprašal, kakšne barve so. Niso roza, niso vijolični, niso zeleni, ne tečejo. Dolgočasni betonski so, ker so vsi dejansko zabetonirani."

Opozarja tudi na napredek na področju recikliranja: "Seveda predelava ni zastonj. Trenutno človeštvo uporablja sveže gorivo, ker je cenejše, a nekatere države so se že odločile tudi reciklirati, Francija recimo uporablja približno polovico recikliranega goriva. Ker se je cena naravnega urana podražila, bodo Francozi uporabili večjo količino recikliranega goriva, in na ta način kontrolirali ceno."

"Jaz mislim, da bi negativen izid referenduma pomenil počasno izumrtje jedrskega znanja v Sloveniji. Ne bo pa pomenil pospešenega razvoja alternativnih virov, ki jih že kar zadnjih par desetletjih v Evropi spodbujamo, kolikor se le da," meni Tiselj.
"Jaz mislim, da bi negativen izid referenduma pomenil počasno izumrtje jedrskega znanja v Sloveniji. Ne bo pa pomenil pospešenega razvoja alternativnih virov, ki jih že kar zadnjih par desetletjih v Evropi spodbujamo, kolikor se le da," meni Tiselj. FOTO: Damjan Žibert

Žagar med prednostmi jedrske energije poudarja tudi majhen vpliv na okolje. Poudarja tudi, da odločitev za jedrsko energijo ne pomeni odpovedi obnovljivim virom, saj da je razvoj obojega vzporeden.  

Kaj pa tisto, kar morda prebivalce Slovenije še najbolj zanima – bi imeli zaradi drugega bloka nižje zneske na položnicah?

"Jaz na to resno računam," pravi Tiselj. Žagar pa izpostavlja nauk iz bližnje preteklosti – nižje cene v času krize, ko je bila cena električne energije na tržiščih zelo visoka: "Smo vsi gospodinjski odjemalci imeli omejeno ceno električne energije na 100 evrov za megavatno uro in razliko do polne je pač pokrila država skozi proračun. To smo lahko naredili zato, ker imamo vir energije, ki je cenejši kot tržni. To je jedrska elektrarna Krško, ki je dejansko polnila proračun za to luknjo."

Kaj pa pričakujeta od referenduma? "Jaz mislim, da bi negativen izid referenduma pomenil počasno izumrtje jedrskega znanja v Sloveniji. Ne bo pa pomenil pospešenega razvoja alternativnih virov, ki jih že kar zadnjih par desetletjih v Evropi spodbujamo, kolikor se le da," meni Tiselj. "Tako da glede nadomestitve nuklearke z novimi tehnologijami sem jaz pesimist. Se bodo pa lahko vrnile stare tehnologije. Morda se bomo čez par let spet odločili kuriti plin. Bodo izpusti, ampak bolj pomembno bo, da nam je toplo in da imamo elektriko."

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (50)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kr0ujem
20. 10. 2024 19.05
Iz te jek2 bo drag štrom.ne vrjamem jim nič ker vložek bo treba nazaj dobit
123soba
20. 10. 2024 16.57
+2
No ta dva sta golobova pajdaša in nista nobena strokovnjaka. Če pa sta naj izdata vsak svojo študijo z vsemi izračuni, od priprave projektov, gradnje, zagona, financiranja, ceno električne energije iz te konkretne elektrarne, vzdrževanje in ravnanje z odpadki do razgradnje. Pa ne znata. Ker pri nas imamo ogromno strokovnjakov, ko gre pa kaj narobe pa nikogar ni, nihče nič ne odgovarja in nihče se ničesar ne spomni...
Uškakola
19. 10. 2024 16.54
+4
Potrebno jim je dati po KEPI, njihove izjave gradili bomo pa če ste proti in stojite ne glavi, to je treba tudi s silo preprečit, te ljudi nagnat in zapret.
nopino
19. 10. 2024 12.12
Vse kaj ste imeli povedati v zvezi z IZVEDBO ali IZGRADNJO ste povedali slovenski javnosti na TARČI v četrtek. Povedali ste, da ste pripravljeni na vse za realizacijo IZVEDBE ali IZGRADNJE JEKA2 v novi sestavi programske koalicije SDS+GS+SD+Nsi. Takšne floskule človek ni doživel. Pripravljate se na prevaro slovenskega ljudstva. Lisec, a vam ni nerodno poslušati lastne besede, kaj boste naredili, ali kaj bi bilo najbolje narediti, da se prelisiči slovenski narod. Da ne bo pomite, zelo aktivna v to prevaro je bila tudi Nataša Bogovič (katera poskuša obrazložiti razliko med IZVESTI in ZGRADITI). Pritlehno, zavajajoče. ni vredno komentarja. Verjetno ste, da bi zameglili takšno masovno zavajanje, v tisk ponovno sprožili duel Golob-Bobnar, naj se raja rajši z tem ukvarja. V ozadju pa igrice z davkoplačevalskim denarjem v velikosti od 15 do 35 milijard. Ni vas briga kdo bo to vračal in kdaj. Govoriti o tem, da ni še nič odločeno je tudi iz trte zvito. Z američani imate podpisana že dva dokumenta s tem v zvezi, pa še osebni stiki z njihovimi predstavniki Vrtovec, povejte javnosti kaj ste pred leti podpisali v imenu tedanje vlade v Ameriki. Pa še to: ga Bogovič po vsem tem, kaj smo slišali in videli ne bi nikakor smela biti predsednica poslanske skupine. Ljudstvo vam ne verjame nič več. Spoštujem poslanca gospoda Gregoriča in stališča stranke LEVICA.
jutri_pa_res
18. 10. 2024 10.29
+2
Najcenejši in najčistejši vir je vetrna energija. Sedaj pa naj gre nekdo to pojasnit krajanom Ilirske Bistrice. Ali Pohorcem.
Natorinkica
17. 10. 2024 20.06
+4
Tile plačani hujskači, nas še vedno prepričujejo, da Slovenija, ki je velika kot predmestje večjega mesta ali mestna četrt velikega potrebuje kar 2 jedrski centrali 20 Hidro, dve termo ter 4 plinske elektrarne gospoda predmestje se gre investicijo ki je ne more pokrit brez propada države..Kot pr norcih..Gospoda pamet v glavo in zavrnite, ta kriminal, novo korupcijo in pogreb države..
DR.MR1
17. 10. 2024 18.43
Nisem strokovnjak ampak edina zadeva ki pije vodo in je vedno, vsak dan v letu neglede na vreme je bibavica oz plimovanje in bi turbine lahko delovale in proizvajale ogromno količino energije vsak dan neprestano. problem za slo pa je teh naših 46km obale ;)
Uškakola
17. 10. 2024 15.31
+3
To je tako čista energija, da HRVATI svojo svinjarijo niso odpeljali že 44. let naši pa posrani do vratu.
Nelyy
13. 10. 2024 14.04
+4
Tile so taki strokovnjaki kot naši Ekonomisti recimo Kovač..katerega so nagnalimiz Izvršnega sveta po Sloveniji pa še kar pametuje..
moje.mnenje
10. 10. 2024 20.43
Skrbi vas rentabilnost JEK2, a vse te podražitve el. energije, ki se že sedaj dogajajo izključno zaradi zelenega prehoda, vas pa ne skrbijo?
avgust.
10. 10. 2024 21.29
Te podražitve so posledica marketinga PV, ne pa zelenega prehoda.
avgust.
10. 10. 2024 20.35
+5
Si predstavljate, da je naš PV prodal elektriko pod ceno in jo sedaj uvažamo po višji ceni, razliko pa mi pokrivamo. In on je PV! Imel je 18.000 € plače leta in leta. Pa kdo ga je volil? Ali pa Musarjevo z milijoni na tujih računih? Pa Sajovic nepremičninski magnat, pa Žibert,..... In sedaj nam tole ponujajo. Plačevali bodo še naši vnuki, da bodo oni imeli vile po svetu.
Oknaj 4
10. 10. 2024 19.56
+5
Sem za novo JEK samo ne pod to oblastjo tako da se bom udeležil na referendum a bom glasoval proti. Pravijo da je treba prebrati drobni tisk a pri tej oblastni garnituri tudi to ne velja . Če bomo ponudili mezinec nas bodo zagrabili za ramo, nam bodo še bolj podražili elektriko z izgovorom češ da je potreben denar za investicijo denar bodo pa porabili za turistične destinacije in nabluze Tine ,Nike Jenula Goloba ,našlo bi se še koga .
Nelyy
10. 10. 2024 19.08
+5
Nobeden ni odgovori zakaj se 44. let niso dogovorili z Hrvati kaj, kako kje bodo skladiščili VRO odpadke in zakaj HRVATI 44 let niso dpeljejali svoje svinjarije in kdaj bodo jasno povedali kako draga je ta energija teh usranih 260 MW..3x dražja od TEŠ 6.
zmerni pesimist
10. 10. 2024 17.24
-1
Ne bo problema on nori netanjahu bo zrihtal svetovno vojno z blagoslovom amerov lahko noč
avgust.
10. 10. 2024 17.07
+2
To bomo na tem portalu sedaj poslušali in brali v nedogled, vprašanja bodo pa vedno takšna, da bodo odgovori samo v superlativih. Novinarka na primer ni vprašala, kaj bi se zgodilo, če bi se v krškem zgodila Petrinja. tako ni vprašala, kaki bi vplivala eksplozija krškega reaktorja na prebivalce Slovenije. Kot smo priče zadnjih let, so tudi pri nas čedalje hujše poplave in na Madžarske so razglasili nevarnost v povezavi z jedrsko elektrarno ob zadnjih poplavah. Prav tako se niso pogovarjali o odpadkih. Prav tako ni bilo vprašanja o tem, v kolikšnem času bi se projekt potem finančno pokril,....Jedrska energija ni edina opcija in tudi ni najcenejša. Vendar pa takšni projekti omogočajo izdatno okoriščanje posameznikov v času postavljanja, kot smo se lahko poučili na projektu TEŠ6. To je drag in nevaren objekt, pri katerem je nemogoče predvidet vse mogoče posledice in glede na to, da za nas ni nujen, ne vem zakaj nas silite v to. Ta medij izrazito pretirava s to temo.
otki2012
10. 10. 2024 15.38
+3
Vprašanje bi morali biti: Ali ste za gradnjo nove jedrske elektrarne v Sloveniji? Vse ostalo je sugetivno in bo padlo na katerem koli sodišču.
Rookoko
10. 10. 2024 15.21
+6
Vsak dan propaganda... Najprej naj zagotovijo v kolikem času naj bi se investicija povrnila z zagotovili. Absolutno proti Jek2
Miran Petek
10. 10. 2024 15.33
+6
Nismo proti JE 👍, smo pa proti JEK2 👎
sencina
10. 10. 2024 15.17
+12
Mislim da se prebivalci ne bojimo jek2 ampak lopovov ki bojo projekt izvajali.Če bi lopovi pri teš6 bili v restu bi bil referendum pozitiven tk sem pa jaz tud odločno proti.Pa brez unga kk si bom kosilo speko.
Miran Petek
10. 10. 2024 15.13
+3
Kje je pa debata o naslednji generaciji SMR jederskih modularnih reaktorjev, kot jih npr. začenja Češka v navezi z Rolls-Royce-om⁉️ Zadevo bi lahko postavili skoraj v vsako dolino, so najnaprednejsi in najvarnejsi, hitro zgrajeni, cenovno dostopnejsi in lahko bi sproti videli, koliko jih sploh potrebujemo….
Miran Petek
10. 10. 2024 15.32
+4
Poleg tega bi tak reaktor komot postavili na mestu bloka TEŠ6, pa še ogreval bi lahko pol mesta s hlajenjem reaktirskega jedra… ne dvomim v koristi, če bi se pravilno pristopilo zadevi
ARNO50
10. 10. 2024 14.29
+5
Golobov jedrski blef.... Tisti, ki verjamejo, da kuštravec podpira izgradnjo JEK2, je avtentični naivnež.