Že zgodaj zjutraj so štirje avtobusi potnikov v policijskem spremstvu krenili iz Dubaja proti meji z Omanom, proti letališču v Maskatu. Po skoraj štirih urah na meji, sedmih urah na cestah in več urah čakanja na letališču naj bi tako prvo letalo s 130 potniki na krovu ponoči poletelo proti Sloveniji. Toda, ali bodo res vzleteli in kdaj natančno, potniki še ne vedo.
Z vlade so sporočili, da medtem poteka popis slovenskih državljanov, ki bodo na pot proti Omanu krenili jutri, ko sta znova predvidena še dva poleta v poznih popoldanskih oziroma večernih urah. Vlada je sicer naročila Generalnemu sekretariatu, da izpelje postopek javnega naročila za najem letala, ki bo reševalo slovenske državljane za milijon evrov in pol.
Zemeljske evakuacije ne spremljajo nevarnosti v smislu, da bi lahko bili tarča napadov, je v oddaji 24UR povedala dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede. "Oman je relativno stabilna in varna država, ampak vsekakor gre za vojno območje, za nepredvidljive razmere, tudi današnji dogodki, občasno obstreljevanje, konec koncev tudi deli nekega izstrelka, ki lahko zadanejo konvoj, predstavljajo največjo grožnjo," poudarja Juvanova.
A kot pravi, še največja grožnja je, da ne veš, kaj te čaka. "In konec koncev se lahko že danes ponoči zgodi napad, ki bo zaustavil celoten proces, ne samo za slovensko skupino, ampak za vse, ki se nahajajo na tem območju."
Evakuacija slovenskih državljanov še ni bila mogoča, so pa danes uspešno evakuirali več drugih državljanov, med njimi tudi Srbe. Kot pravi Juvanova, je bila očitno ravno na voljo časovna luknja, ko je bilo omogočeno določenim letalom, da so zapustila območje. "Države, ki imajo nacionalno zračno povezavo oziroma lastna letala, so tukaj vsekakor v veliki prednosti in Srbija ima nacionalnega letalskega prevoznika."
Stopnja tveganja pa se z vsakim dnem in vsako uro trajanja konflikta viša, ne pričakuje se umiritev razmer, temveč ravno nasprotno, dodaja. Tudi sam ameriški predsednik je napovedal stopnjevanje razmer. "Opozorila, ki so prišla s strani ameriške administracije za ameriške državljane, da zapustijo ne samo Iran ali pa Izrael, ampak celotno regijo, so opozorila, ki jih je treba zelo resno jemati in napovedujejo še večji konflikt."
Iran je zagrozil več državam, naj se ne vključujejo v konflikt, ki ga ima z Izraelom in ZDA. Posvaril je tudi Evropsko unijo, da bodo kakršna koli dejanja evropskih držav na Bližnjem vzhodu obravnavana kot "vojni akt" in bi lahko privedla do napadov na evropske države. Teheran je posvaril, da bi bil takšen korak obravnavan kot neposredna provokacija in bi razširil iranske povračilne napade na evropska mesta in države.
Juvanova je pojasnila, da gre pri grožnjah Irana drugim državam bolj za preventivno delovanje, da bi od tega odvrnili morebitne države, ki se bodo vključile v napad na Iran.
"Regija je daleč od tega, da bi bila v celoti vključena v spopad. To, kar se je zgodilo v Dubaju in določenih delih ZAE, so sicer brezpilotni letalniki, ampak prvotni cilj Irana ni civilna infrastruktura, ampak vojaška oporišča," je poudarila.
Za zdaj je konflikt v bistvu oborožen spopad ali pa začetek tega, ki pa ima zelo velik potencial, da preraste v večji, intenzivnejši regionalni spopad, dodaja. "Da bi to preraslo v vojno svetovnih razsežnosti, pa je ključna vključitev največjih svetovnih akterjev, predvsem Rusije in Kitajske."
Kitajska se, kot pravi Juvanova, v bistvu v odnosu do držav, ki niso neposredno v njeni vojaški interesni sferi, odziva zelo premišljeno, kar vidimo tudi v njenem odnosu do Ukrajine. Kitajska denimo tudi v vseh štirih letih vojne v Ukrajini ni jasno izrazila ne nasprotovanja ne podpore in tudi tukaj je pričakovati enako.
A vse se spremeni, če bo ogrožena preskrba z nafto. "Torej, če se bo zaprtje Hormuške ožine podaljševalo še mesece in mesece, bodo morda tudi kitajski interesi ogroženi," poudarja Juvanova. Rusija pa, kot pravi, ima po drugi strani dovolj dela in je dovolj zaposlena na bojiščih v Ukrajini, zato ne bo odpirala nove fronte.
