Princesa Jelisaveta Karađorđević je skupaj z vdovo pokojnega brata vložila tožbo proti Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, v kateri zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajočih zemljišč oziroma izplačilo odškodnine.
Po poročanju časnika Wall Street Journal je bankir princese Jelisavete iz Züricha Gerard Hoffmann vrednost dvorca in posestva ocenil na 300 milijonov dolarjev. Primerno bi bilo, da bi Slovenija moji klientki in njeni svakinji izplačala "simboličnih 50 milijonov", je dejal. Princesin odvetnik Peter Kos pa trdi, da je vse skupaj vredno okoli 65 milijonov in da bi princesa lahko zahtevala polovico tega zneska.
Slovenija o tožbi še ni prejela uradne informacije, je sporočila visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič. A kot poudarja, ni nujno, da jo sploh bo. "Pomembno je vedeti, da zgolj majhno število tožb prestane test dopustnosti pred sodiščem. Šele tedaj so vlade držav pozvane, da predstavijo svoj pogled na vsebino tožbe," je zapisala.
Karađorđevići doslej pred sodišči neuspešni
Družina Karađorđević je pred slovenskimi sodišči v zadnjih 25 letih začela več postopkov, osnovanih na različnih pravnih podlagah, vendar so bile njene zahteve zavrnjene na vseh instancah, prav tako je bila neuspešna pred ustavnim sodiščem, je še poudarila.
Že leta 2005 je poleg tega strasbourško sodišče tožbo, ki jo je družina Karađorđević vložila proti Sloveniji, razglasilo za nedopustno. Sodišče ni našlo kršitev, odločitev je dokončna, družina Karađorđević pa očitno želi obiti to odločitev z novo tožbo, je zapisala Polak Petričeva, ki dodaja, da je za zastopanje Slovenije pred sodiščem sicer pristojno državno pravobranilstvo.
Grad Brdo večkrat prenovljen, posestvo pa večje, kot je bilo
Kot je še dodala, se je Grad Brdo v času od druge svetovne vojne bistveno spremenil, med drugim s štirimi temeljitimi obnovami v letih 1951, 1957, 1962 in 1975. Tudi posest, ki pripada gradu, se je v tem času povečala za skoraj osemkrat – od 66 na 472 hektarjev.
Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval še zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.