Kako komentirate podatke, da večina Slovencev in Slovenk ne odobrava povračilnih napadov na Afganistan?
Predvsem gre za dejstvo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ni na spisku 77 držav, ki so preštevale svoje mrtve po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu. Če bi Slovenija imela vsaj eno svojo žrtev, potem bi bili rezultati tovrstnih raziskav zagotovo veliko bolj naklonjeni ukrepanju zoper terorizem oziroma ukrepanju zoper Afganistan, ki je v tem trenutku tista država, ki gosti Osamo bin Ladna, ki naj bi stal za vsem tem.
Dejali ste, da to, kar se dogaja v Afganistanu, ni vse, saj se pomembnejše stvari dogajajo drugje. Kaj ste mislili s tem?
Če se želimo - in cel svet se želi - boriti proti terorizmu, potem je potrebno medsebojno sodelovanje. Sam napad na ozemlju ZDA je končna posledica vseh priprav, vendar je potrebno dogajanje spremljati tam, kjer nastaja. V tem trenutku se tako precej več dogaja na relaciji med ZDA in zavezniškimi državami, ko vse po vrsti iščejo povzročitelje terorističnih napadov in si izmenjujejo podatke. Kajti tudi če bi šlo spet za napad na ozemlje ZDA, bi bile te žrtve ne samo Američani, temveč državljani velike večine svetovnih držav.
Gre torej za novo definicijo razmerja sil v svetu? Tako med Ameriko in evropskimi zaveznicami, kot med Ameriko in Rusijo?
Vsekakor. Ko gre za Rusijo, Američani šele zdaj cenijo ruske izkušnje iz njihovega bivanja v Afganistanu. Predvsem pa spoštujejo dosežke njihove obveščevalne službe, kar bi pred nekaj leti težko pričakovali. Danes si Američani veliko bolj pomagajo z informacijami, ki prihajajo iz Moskve. Ko pa gre za Palestino in Izrael, gre za drugačno pričakovanje. Američani se namreč zdaj sprašujejo, zakaj se pojavljajo samomorilski napadi, kakšna je psihologija teh samožrtvovalcev in v razumevanju okoliščin, ki so pripeljale do teh dveh največjih napadov v Washingtonu in New Yorku, so te izkušnje iz Palestine in Izraela še kako dragocene.
Ponovno pa bo verjetno potrebno definirati tudi, kaj terorizem je, ter najti nove oblike boja proti njemu?
Zagotovo. Američani so se znašli v hudi zadregi, ko so ugotovili, da ne vedo, kaj je terorizem, saj njihove dosedanje definicije mednarodnega terorizma niso vključevale naprimer kemijskih in bioloških napadov ter niso vključevale napadov na vojaške cilje kot je naprimer ameriška ladja v jemenskem pristanišču ali zdaj napad na Pentagon. Američani se niso ukvarjali z vdorom v računalniške sisteme, ko jim recimo lahko takšen teroristični napad uniči celotno osnovno bazo podatkov. To morajo storiti na novo.
Pred dnevi je Slovenija sprejela deklaracijo o boju proti terorizmu. Dovolj zgodaj ali prepozno?
Vsekakor dovolj zgodaj, še posebej zato, ker v tej deklaraciji piše tudi, naj vlada pripravi vse, da bi lahko ratificirali dokument, s katerim bi omogočili začetek delovanja mednarodnega kazenskega sodišča. In če bo Slovenija med prvimi šestdesetimi državami, ki bodo pristopile k temu sodišču, bomo pravzaprav to sodišče ustanovili in mu šele omogočili začetek delovanja.
