'Jerajeva Kopriva': je poslanka razkrila spletno delovanje stranke SDS?

"Drži se, Alenka. Kopriva ne pozebe", "Ko se včlaniš v SDS, avtomatično dobiš pet Twitter profilov", "Šampon iz kopriv za pranje glav", "Imam en ful dober tvit, pa ne vem, s katerega profila naj ga objavim" ... S takšnimi šaljivimi zapisi se danes zabava tvitosfera, ki se ob spoznanju, da se je poslanka SDS Alenka Jeraj "ustrelila v koleno", ko je razkrila, da uporablja lažni profil Kopriva, sprašuje "ali sploh obstajajo troli v kleti ali so to kar poslanci?" 

Jerajeva je sicer svoj ponesrečeni tvit (en del vsaj) hitro zbrisala, a za budno oko uporabnikov družbenih omrežij je bilo že prepozno. 

Nobena skrivnost ni, da so družbena omrežja preplavljena z lažnimi profili. Aktivne vojske "spletnih trolov" skrbijo za širjenje (lažnih) informacij v sklopu političnega in ideološkega boja. Če se izkaže, da za lažnim profilom stoji poslanec ali poslanka, pa zadeva dobi še precej večje razsežnosti.

Velik porast lažnih profilov v času vladanja Janeza Janše

Pripetljaj poslanke, ki je nespretno razkrila, da ima na Twitterju več profilov, je strašno koristen indic, ki povezuje nekaj do zdaj ne povsem jasnih elementov spletnega delovanja vladajoče stranke, meni internetni veteran in strokovnjak za komuniciranje Vuk Ćosić.

"Pri dosedanjih analizah smo opazili, da je šla stranka s pridobitvijo mandata februarja lani skokovito in agresivno v registracijo velikega števila novih profilov, ki jim rečemo številčeni. To so profili, ki so videti točno tako kot Kopriva in skoraj izključno sistemsko retvitajo objave Nove24, poslancev SDS in samega premierja, relativno redko pa objavljajo lastne vsebine. Zdaj smo prvič dobili vpogled, da to morda niso kar tako simpatizerji, aktivisti ali člani stranke, ampak po vsej verjetnosti tudi poslanci. Koincidenca je preveč sugestivna, da bi to bilo slučajno," pojasnjuje. 

Mreža, ki sistemsko napada nasprotno misleče 

S kolegi družboslovci smo takšnim profilom začeli slediti že pred časom, dodaja Ćosić – uporabniško ime je vedno sestavljeno iz naključne besede in naključne številke z enakim številom znakov. "Krivulje rasti registriranih trolov od leta 2008 do danes so videti precej spektakularno. Točno vidiš, da je bil velik naval sredi poletja 2009, pa potem med enoletno drugo vlado Janeza Janše, potem premirje brez nekih vrhov, nato pa spet agresiven večkratnik februarja in marca lani, ko je ta vlada spet nastopila. To enostavno ne more biti meteor iz vesolja. To nam daje sum, indic, nič več. Ampak že ta indic je dovolj prodoren." 

In kakšen je cilj tovrstnih lažnih profilov? Vplivanje na politične percepcije v javnem dialogu pri najširši javnosti, torej proizvajanje t. i. echo chamber (soba odmevov), kjer se vzajemno podpirajo stališča. V tem smislu je organizirana mreža lažnih profilov izrazito vplivna na Twitterju, v očeh splošne javnosti pa sploh, pojasnjuje. Lažni profili služijo tudi za vpliv na medije, ki v odsotnosti nekega močnejšega nasprotovanja priznavajo neko vrednost tem stališčem. To je tudi mreža, ki sistemsko napada nasprotno misleče. "Tudi meni so neštetokrat grozili s smrtjo na Twitterju, to je preprosto metoda. Vprašanje je, kaj s tem narediti?"

Astroturfing – lažni profili pod nadzorom političnih strank 

Politiki, njihove stranke in različne interesne skupine družbena omrežja uporabljajo tudi za napade na svoje politične nasprotnike – med njimi so pogosto strokovnjaki, novinarji ali znane osebnosti, ki lahko zaradi relativno večjega vpliva v družbi s svojim mnenjem vplivajo na širši krog volivcev. Poznavalci tako že vrsto let opozarjajo na t. i. strategijo "astroturfinga", gre za prikrito koordinirano politično delovanje z ustvarjanjem vtisa, da napadi izvirajo iz splošne javnosti. 

Na portalu Pod črto so v sodelovanju z inštitutom Danes je nov dan več mesecev analizirali objave na Twitterju. Odkrili so več deset profilov, ki uporabljajo tehnike astroturfinga. Ti so poobjavljali tvite Bojana Požarja, ki prek svojega spletnega mesta redno napada politične nasprotnike stranke SDS. Med njihovo deljeno vsebino so se tako znašli Jaša Jenull, ki se je javno izpostavil kot neuraden vodja petkovih demonstracij proti Janševi vladi, svetovno znana kuharica Ana Roš, ki je javno kritizirala delo vlade ob obvladovanju epidemije novega koronavirusa, in dr. Rihard Knaflj, ki je javno podvomil o ustreznosti sporno kupljenih ventilatorjev za predihavanje bolnikov s hudo obliko bolezni covid-19. 

Twitter briše lažne račune, a gre za boj z mlini na veter 

In kaj lahko storimo, da se to ne bi dogajalo? Deležnikov, ki imajo v rokah orodje za to, je po besedah našega sogovornika več. Te stvari je treba nadzorovati, kar dokaj neorganiziramo počnemo družboslovci, pojasnjuje Ćosić. Twitter lahko poskrbi za t. i. "deplatforming" – torej to, kar so naredili z računom Donalda Trumpa ali z več kot 8.000 računi sledilcev srbskega predsednika Aleksandra Vučića. 

Naloga medijev je t. i. shaming – razkrivanje taktik manipulacije, ki je izrazito dragoceno za razvoj demokracije in javnega dialoga. Četrto na potezi pa je pravosodje. "Ena stvar je, da imamo srednje agilno pravno podlago, torej ne prav ostro v zakonodaji, drugo pa, da pravosodje ni ravno opolnomočeno – ko premier osebno eksplicitno napada tožilstvo, se ustvarja klima ustrahovanja. Vsak organiziran prekupčevalec z mamili ve, da mora najprej paziti na to, da ga ne dobijo, če pa ga dobijo, pa na to, da nimajo poguma, da bi ga preganjali."

Twitterjev lov na lažne račune poteka že več let. Prizadevajo si, da bi onemogočili ali pa vsaj omejili delovanje tistih, ki stojijo za propagandnimi objavami, širjenjem lažnih novic, pa tudi nepreverjenih dejstev. Še v času predsedovanja Trumpa je Twitter označil nekatere njegove tvite, ki so bodisi navajali neresnične bodisi nepreverjene informacije in dodal povezave na dejstva, na koncu so Trumpov profil zaradi spodbujanja sovraštva celo ukinili. Prav tako je Twitter, kot že omenjeno, ukinil več kot 8.000 računov, ki so sledili srbskemu predsedniku Vučiću, pa več deset tisoč profilov, ki naj bi jih usmerjala kitajska komunistična partija.  

Brisanje lažnih sledilcev je lani napovedal celo naš predsednik vlade. Sporočil je, da bo administrator njegovega profila pričel s čiščenjem profilov, ki so "brez jasne identifikacije ter brez realnih sledilcev ali vsebujejo simbole zločinskih režimov nacizma, komunizma in fašizma ali terorističnih organizacij". Neke večje "čistke" tovrstnih računov pri nas do zdaj sicer še ni bilo.

Janša naj bi imel več kot 70 odstotkov lažnih sledilcev

Obstaja več spletnih orodij, ki na podlagi elementov, kot so profilna fotografija, število realnih sledilcev, datum nastanka profila, ime, aktivnost, delitev objav in še nekaterih značilnosti, lahko zaključijo, koliko lažnih sledilcev ima nek profil. Eno takšnih, ki naj bi bilo relativno natančno pri analizi in izračunih deleža lažnih profilov, je Fake Followers Audit. Če vanj vtipkamo Twitter uporabniško ime Janeza Janše, ugotovimo, da je od 82.141 sledilcev, kolikor jih ima, kar 73,8 odstotka (60.620) lažnih. 

Kot navaja Audit, je povprečen delež lažnih sledilcev za profile s primerljivim številom sledilcev 18,5 odstotka, kar je občutno izstopanje. Orodje "lažne sledilce" opredeljuje kot račune, ki so nedosegljivi in ne bodo videli tvitov računa, ki mu sledijo. Bodisi zato, ker objavljajo nezaželene (spam) komentarje, širijo propagando, so boti ali pa neaktivni. Nekaj smo jih pred časom razkrinkali tudi mi: 

'Vpleten je sam vrh in to nas razlikuje od Madžarske'

Na vprašanje, ali torej ne delamo krivice vladajoči stranki, ko govorimo, da se SDS najpogosteje poslužuje lažnih profilov, Ćosić odgovori, da ne. "Ugotavljamo, da je to nekaj, česar se predvsem stranka SDS zelo eksplicitno sistemsko poslužuje. Vidim, da obstajajo posamezni troli, torej osebe, ki značajsko sodijo v ta paket, tudi na levi strani. Vidim absolutno nesprejemljive, grobe in hujskaške objave, polne laži in sovraštva, tudi na levi strani, a je asimetrija preprosto neverjetna."

Podobno kot ZDA, še pove Ćosić, imamo tudi mi situacijo, da je v vse to vpleten tudi sam vrh. "Ni treba biti blazno pameten, da ugotoviš, da je temu tako. In to je tudi razlika med Slovenijo in na primer Poljsko ali Madžarsko," zaključi.