Mesec: Minimalna plača bo višja za okoli 100 evrov neto, kar je največ v 10 letih

Kot je na novinarski konfrenci po seji vlade pojasnil Luka Mesec, zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov neto predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, letne inflacije, ki bo sicer za december znana šele v januarju, in davčne zakonodaje.

V zvezi s slednjo še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem - tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba, a še obstaja možnost pobude za naknadni zakonodajni referendum o njej. 

Mesec je v zvezi z novelo te vlade spomnil, da zvišuje splošno olajšavo na 5000 evrov letno, dviguje pa se tudi dodatna splošna olajšava za najnižje dohodke. Del dviga minimalne plače za 100 evrov bo tako tudi učinek višjih neto dohodkov zaradi dviga splošne olajšave.

Zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov neto je po njegovih besedah pomembno, "ker je jasno, da inflacija ni prizadela vseh enako". Splošna letna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada 10-odstotna, a so se dobrine, kot so hrana in energenti, podražile za 19 odstotkov, je nanizal. Prav te podražitve najbolj prizadenejo revna gospodinjstva, je opozoril.

Z napovedanim zvišanjem minimalne plače želijo "pomagati predvsem revnim zaposlenim, revnim gospodinjstvom, tistim, ki gredo najtežje čez mesec, tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela", je sklenil.

Skladno z obstoječim zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v višini, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v letošnjem oktobru, znašajo 669,83 evra, so dodatno sporočili z ministrstva za delo.

Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti tudi najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Minimalna plača letos znaša 1074,43 evra bruto, kar v primeru samske osebe nanese približno 778 evrov neto. Končnega zneska bruto minimalne plače pa v tem trenutku ni mogoče dokončno določiti zaradi neznane rasti cen življenjskih potrebščin v decembru in ureditve dohodninske zakonodaje, ki se v letu 2023 spreminja tako po veljavnem zakonu kot po predlagani noveli. Znan bo januarja.

Po navedbah ministrstva bo sicer nov bruto znesek minimalne plače od obstoječega predvidoma višji za 12 do 14 odstotkov. Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev, ki je trenutno pri 6,17 evra na uro.

Takšno zvišanje so pričakovali tudi v sindikatih

Še preden je bil znan znesek, je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič na novinarski konferenci pojasnila, da jim okvirni znesek minimalne plače, ki naj bi ga določil Mesec, še ni znan, da pa se mora ta plača uskladiti vsaj s tremi parametri: decembrsko letno inflacijo, ki bo sicer znana šele v januarju, minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, ter dohodninsko zakonodajo. 

Tudi ona je v zvezi s slednjo opozorila, da še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem. Ob tem je spomnila na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Jerkičeva se je obregnila tudi ob potek usklajevanja minimalne plače, saj je bilo sprva predvideno, da se bo uskladila v dveh korakih – novembra z minimalnimi življenjskimi stroški in januarja z inflacijo. Delodajalci so temu nasprotovali, zato je Mesec napovedal zvišanje v enem koraku v januarju.

Predsednica ZSSS je ob tem komentirala tudi problematiko uravnilovke, tj. stisnjenosti plač blizu minimalne plače. Do tega po njenem mnenju prihaja tako v primerih, ko delodajalci imajo, pa ne dajo, kot tudi zato, ker res nimajo. Ta izziv je treba reševati z novim plačnim sistemom, ki mora biti vzpostavljen tako, da bo omogočal tudi rast drugih plač, je pozvala. Sindikati in delodajalci so pod mentorstvom Ministrstva za delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta že vzpostavili posebno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Prav nov plačni model, za katerega bo osnova predpostavka, da je osnovna plača minimalna plača, bo po navedbah Jerkičeve eden glavnih izzivov leta 2023.