Podjetjema Marinblu in Selea izrečeni prvi ukrepi, vodstvo zanika obtožbe

Potem, ko je v torek RTV SLO razkrila hude kršitve izkoriščanja tujih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea, se je danes na obtožbe odzvalo vodstvo podjetja. Danes so podjetje obiskali predstavniki Furs, Policije in inšpektorji, je povedala Rosana Šuštar. Zanikala je, da so delavci podvrženi psihičnim pritiskom in da jih ne plačujejo. V celotnem desetletnem poslovanju niso niti enkrat zamujali s plačilom, je zatrdila. Povprečno izplačilo v proizvodnji je tisoč evrov, je dodala. Poudarila je tudi, da trditev, da je delavec delal 40 ur nepretrgoma, ne drži, saj naj delavec ne bi šel sam na pot, ampak je z njim šel še drug voznik.

Indijski delavci imajo urejeno bivanje in papirje za delo, je pojasnila. Najprej so prebivali v samskem domu v Kopru in v motelu v Divači. V tem času so jim urejali bivališče v Črnem Kalu, a ker tam elektrike niso mogli urediti pravočasno, so se skupaj z njihovim podjetju odločili, da jim uredijo prebivanje oziroma nočitve v podjetje. Nato so jih preselili v hišo v Izoli, plačali enotedenski najem, a je lastnik po dveh dneh, danes, zaradi medijskega linčanja želel, da se izselijo. Zato so jih spet preselili, tokrat v motel v Košano. 

Poudarila je, da so posnetki pogovorov izvzeti iz konteksta, obžalovala pa, da je neprimerno raven komunikacije z njihove strani. Zanikala je tudi oporečnost rib in trditev, da ribe obdelajo v termičnem šokerju. 

Rosana Šuštar je glede sodelovanja s Sparom povedala, da je Spar zahteval dodatna pojasnila, dobava pa da ni ustavljena. "Včeraj so še povečali nabavo," je dejala in dodala, da naj se trgovci sami odločijo, "mi bomo njihovo odločitev sprejeli". Kot je povedala, niso bili obveščeni, da bi bilo naročilo Spara prekinjeno. 

Odziv Spar Slovenija

V podjetju Spar Slovenija obsojamo vsakršno kršitev pravic delavcev, zato smo se odločili, da sodelovanje s podjetjema Marinblu in Selea nemudoma prekinemo, so sporočili. "Obenem smo pripravljeni delavcem iz omenjenih obratov ponuditi delo v našem podjetju, kjer zaposlenim zagotavljamo dobre delovne pogoje, socialno in zdravstveno varnost, skrbimo z njihov razvoj, vzpostavljamo pošten odnos ter zaposlene na različne načine motiviramo, saj se zavedamo, da so prav zadovoljni, usposobljeni in pripadni zaposleni srce odličnosti našega podjetja."

Lidl prekinja z naročanjem blaga pri podjetju

Iz podjetja Lidl Slovenija so sporočili, da očitke o neprimernih praksah dobaviteljev jemljejo zelo resno. "Potem ko smo izvedeli za očitke na račun Marinblu, smo dobavitelja takoj zaprosili za pojasnila in pričeli s preverjanjem navedb. Zato Lidl Slovenija od danes do nadaljnjega prekinja z naročanjem blaga pri podjetju Marinblu."

"Zaradi ničelne tolerance do kršitev kodeksa ravnanja bomo situacijo v podjetju Marinblu podrobno preučili in na osnovi izsledkov določili nadaljnje korake," so še zapisali v odzivu za javnost.

Odziv ministrstva in inšpektorata

Na ministrstvu za delo so v izjavi za javnost dejali, da jih je zgodba pretresla. Izkoriščanja mejijo na novodobno suženjstvo. Ocenjujejo, da ne gre za osamljen primer in če ne bodo ukrepali, se bodo podobni primeri še dogajali. Podani so elementi prisilnega dela, trgovina z ljudmi pa je kaznivo dejanje, so poudarili. "Naš cilj ostaja jasen: zaščita delavk in delavcev." 

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić je poudaril, da je ravnanje z delavci nedopustno. Spomnil je, da so inšpektorji pri obeh podjetjih, ki sta v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, nadzore opravili že v preteklosti in izrekli tudi ukrepe. Ob novih okoliščinah, zaradi katerih je Delavska svetovalnica minuli teden na koprsko tožilstvo zoper družbi vložila tudi kazensko ovadbo, so pregled skupaj s Finančno upravo RS in Policijo nadaljevali konec maja. Tudi danes od zgodnjih ur po Grlićevih besedah skupaj s Policijo poteka inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji so že ugotovili, da tuji posrednik delovne sile za podjetji ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile, zato bodo podjetjema prepovedali opravljanje dela s tujimi delavci. Prav tuji delavci so bili žrtve kršitev. Inšpektorji so podjetjema izrekli tudi prepoved opravljanja dela na nekaterih strojih do pridobitve ustreznih dokazil o varnosti. Tako Grlić kot državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan sta delavce pozvala, naj pravočasno prijavijo kršitve. Juvan delavcem sporoča, da jih bodo na ministrstvu zaščitili, zato naj jih ne bo strah, da bodo zaradi prijave zopet žrtve.

Državni sekretar in glavni inšpektor za delo sta opozorila na že vrsto let prisotno kadrovsko problematiko na inšpektoratu in neustrezne finančne vire, Grlić pa je izpostavil tudi pomanjkljivo zakonodajo, saj na primer delodajalcem omogoča prirejanje evidenc o številu opravljenih ur. Juvan je napovedal tako okrepitev inšpekcijskega nadzora kot tudi zakonske spremembe za lažji pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Medijske zgodbe po njegovih besedah govorijo o tem, da gre za novodobno suženjstvo. V takšnih primerih ne gre le za kršitve delovne zakonodaje, ampak tudi osnovnih civilizacijskih norm, ki se dnevno dogajajo v državah v razvoju, očitno pa tudi v Sloveniji. "Ne moremo pa se pretvarjati, da gre za osamljen primer," je dejal Juvan. Brez ukrepanja se bodo takšne zgodbe ponavljale v prihodnje, je dodal. "Podjetja s takšnimi praksami v Sloveniji nimajo mesta," je bil jasen in napovedal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da se tovrstna brutalna izkoriščanja prekinejo.

Glede na do zdaj zbrane podatke in okoliščine so po Juvanovih besedah izkazani elementi za sum kaznivega dejanja prisilnega dela, ki je eden od znakov trgovine z ljudmi. Tudi to trenutno že presojajo pristojni organi pregona. Za takšno kaznivo dejanje sta ne glede na morebitno privolitev žrtve predvidena kazen od enega do 10 let zapora in denarna kazen. Vsak delavec, za katerega obstaja tak sum, ima po pojasnilih državnega sekretarja pravico do podpore, pomoči in varne nastanitve. Če pa se izkaže, da so bili resnično podvrženi prisilnemu delu in trgovini z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. Juvan zato upa, da se bo za delavce iz obeh podjetij našla rešitev za drugo, dostojno delo v Sloveniji, če bodo tako želeli.

Jerkič: Slovenijo je lahko sram

Na izkoriščanje delavcev v podjetjih na Kozini, ki sta v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, se je v oddaji 24UR Zvečer odzvala tudi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je povedala, da je Slovenijo lahko sram, da se take stvari dogajajo pri nas, ne glede na to, kdo je odgovoren.

Jerkičeva tudi meni, da gre v tem primeru za situacije, kjer bi morala poleg inšpekcije posredovati tudi Policija. Celotna situacija jo spominja na pretepanje za zaprtimi vrati, ko pa se zgodi najhujše, pa se vsi sprašujemo, kdo je zatajil, je povedala. Prepričana je, da v primeru izkoriščanja delavcev v Marinbluju in Selei ne gre za osamljen primer, se pa na žalost morajo izpostaviti delavci in tvegati svojo zaposlitev zato, da se bo družba morda zganila.

Jerkičeva je odločena, da se moramo zganiti, saj bo v nasprotnem primeru to postala praksa in ko se bo taka praksa razširila še na druga podjetja, potem bo to težko ustaviti. Prepričana je, da bo treba uvesti kombinirane nadzore. "Vemo, kje delajo tujci. Zlasti gre za primere tujcev, ki ne poznajo jezika, ki se težko znajdejo v Sloveniji in ne najdejo pomoči. In če vemo, kje so tveganja večja, potem zmoremo tudi ukrepati," pravi Jerkičeva in dodaja, da so v preteklosti že delovale kombinacije tržnih inšpektorjev, Policije in inšpekcije za delo in "te aktivnosti bi morali obnoviti".

Spomnimo

Včeraj je Delavska svetovalnica na novinarski konferenci predstavila razmere, v katerih delajo delavci podjetij Marinblu in Selea. Delavci delajo tudi po 40 ur neprekinjenega dela in pod nenehnim nadzorom kamer, lastniki pa jih preko telefona gnjavijo in opozarjajo. Delavci so tako fizično kot psihično izčrpani, dvanajst indijskih delavcev pa celo spi v skladišču tovarne. Bivanjski standardi so na minimumu, Goran Lukić iz Delavske svetovalnice pa je povedal, da delavci ne živijo, ampak životarijo. Ob tem so opozorili tudi na higienske standarde, ki jih v pakirnici rib praktično ni.

V podjetjih je sicer že bila tudi inšpekcija za delo, ki pa je kljub ugotovljenim kršitvam izdala le opomine in upravne odločbe. Gospodarski minister Matjaž Han pa je izrazil ogorčenje in pričakovanje, da bodo pristojni nadzorni organi nemudoma opravili svoje delo in sankcionirali ter preprečili izkoriščanje delavcev.