Odbor za notranjo politiko se strinja z zahtevo 33 poslancev, da ustavno sodišče zadrži izvajanje odloka o razpisu referenduma, dokler ne presodi njegove ustavnosti. Kaj bo po vašem mnenju zdaj storilo ustavno sodišče?
Jerovšek: Tega, kaj bo storilo, zdaj ne moremo ugibati. Seveda pa bo ustavno sodišče prišlo v zelo težko zagato zaradi obeh odločb, ki jih je sprejelo. V njih je povedalo, da je treba vpis opraviti na podlagi odločbe ustavnega sodišča in zakon, o katerem bo referendum, sploh ni relevanten. In seveda, če zakon ne bi bil potrjen na referendumu, v tem primeru zakona ne bi bilo in bi se brezpogojno izvršila odločba ustavnega sodišča, kar pomeni, brez vsakršnih pogojev. Drugo pa je seveda vprašanje, ali bi ustavno sodišče lahko do končne odločitve samo zadržalo izvršitev? V tem primeru bi nastal nek vmesni prostor, v katerem bi politika morda lahko dosegla nek konsenz o načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča. Naša oblast, v državnem zboru, pa tudi v vladi, je popolnoma neodgovorna, da o tako občutljivem vprašanju ne doseže političnega soglasja v parlamentu, zdaj kliče na pomoč ustavno sodišče, naj razreši situacijo zakuhano v državnem zboru.
Gospod Cerar, kakšno je vaše mnenje? Kaj se bo zgodilo v primeru, da referendum bo in da bodo volilci glasovali proti t. i. tehničnemu zakonu o izbrisanih? Ustavno sodišče je namreč že aprila lani odločilo, da bi moralo notranje ministrstvo rešiti ta problem in izdati dopolnilne odločbe izbrisanim.
Cerar: Če dovolite, bi najprej dodal še dva stavka k prejšnjemu vprašanju. Tudi jaz ne bi napovedoval izida na ustavnem sodišču. Mislim pa, da bi v primeru, če bi zadržalo odločbo, seveda lahko prišlo sčasoma tudi do spremenjenih okoliščin, ki bi se potem na novo presojale Še vedno ostaja neko upanje, čeprav je v tem hipu minimalno, ker smo pravniki trenutno v neki pat poziciji, da bi morda v nekih spremenjenih okoliščinah ustavno sodišče lahko presodilo tudi drugače. Morda bi lahko odločilo o samem referendumu. Kajti državni zbor tu nima več poti nazaj, ne da bi kršil svojo proceduro.
Kaj pa, če referendum bo?
Cerar: Če referendum bo – pomembno je tudi to, ali se bodo vmes izdajale odločbe, saj je to dodatni element, ki zadevo lahko zakomplicira – bo izpeljan v skladu z odlokom državnega zbora. Če bi zakon o referendumu padel, potem bi se izvrševala odločba ustavnega sodišča neposredno, takšna odločba pač je, in seveda v tem primeru bi se vsi vprašali, čemu je bil referendum potreben, kar se seveda sprašujemo že zdaj.
Predsednik Drnovšek je ocenil, da bi bil referendum o tem zakonu nesmiseln in politično škodljiv, ker bi še povečal nestrpnost in pozval k iskanju pravnega in političnega konsenza za izhod iz nastale situacije. Ali je tak pravni konsenz po vašem sploh mogoč?
Jerovšek: Jaz ne vem, ali je konsenz v politiki možen. V pravu ni konsenza, v pravu je treba pravo izvrševati tako, kakršno je postavljeno, z zakonom in z odločbo ustavnega sodišča. Mogoče bi se dalo kaj narediti v vmesnem času. Vendar pa opozarjam, da je vnaprejšnje ugibanje, kaj bi nestrpnost povzročila, zelo težko in tudi ustavno sodišče se na take hipotetične stvari v obrazložitvi – ne do dovolitve referenduma ne do odložitve izvršitve – verjetno ne bo moglo opirati. Opiralo bi se kvečjemu na to, kar je že napisalo v zadnji odločbi. Da pa je ta zakon vendarle zakon o izvršitvi in načinu izvršitve. Dolgo odlaganje načina izvršitve pa bi lahko poseglo celo v samo ustavno pravico teh izbrisanih.
Cerar: Tudi sam mislim, tako kot so nekateri že povedali, da gre zdaj za vprašanje neke verodostojnosti cele države. In verjetno je prav, da zdaj pravniki nadaljujemo naše dialoge o dosedanjih odločbah ustavnega sodišča in ostalem po strokovni plati. Da pa skušamo vsi skupaj, torej državljani, politiki in tudi pravniki iskati rešitev, ki bi pripeljala do najboljše možne rešitve celotnega problema. Zavedati se moramo, da ta zadeva ni samo v rokah pravnikov, temveč tudi v rokah politikov, ki morajo zdaj iskati nek konsenz iz te zagate. Problem pa seveda lahko res nastane. Karkoli se bo zdaj dogajalo, bo na v politiki na eni od strani sproščalo nezadovoljstva. Če se bodo zdaj neposredno začele izdajati odločbe, se bo seveda ena stran političnega spektra na to odzvala, če se ne bodo, in bi se potem zadeva nadaljevala do referenduma, se bo pa druga. Mislim, da bi se morale pomiriti vsaj te strasti.
Jerovšek: Poudaril bi še to, da vidim to nepripravljenost politikov in neodgovornost, ki se je zgodila, v tem, da ni bilo nobene pripravljenosti predvideti nek sporazumen način izvršitve te odločbe ustavnega sodišča. To pa sta pravzaprav dve postavki. Prva postavka je, ali brezpogojno dovoliti vpis vsem ali pa so med njimi tudi kakšni, ki si tega ne zaslužijo. Druga pa, določiti ali priznavamo odškodnine ali jih ne priznavamo. In če jih, koliko.
