Jonu Wienerju, profesorju zgodovine na kalifornijski univerzi Irvine, pa nedavna odločitev sodišča pomeni znak za skorajšnjo zmago njegovega 17 letnega boja za objavo celotnega spornega dosjeja. Trdi namreč, da 281 strani dolg dosje ne vsebuje nobenih informacij o državni varnosti, pač pa sestoji iz 30 let starega poročila o politični aktivnosti mrtve rock zvezde. Wiener verjame, da korespondenca sestoji v glavnem iz podrobnosti o Lennonovi zakoniti podpori delavskemu revolucionarnemu gibanju v 60'tih, Worker's Revolutionary Party, katerega najbolj znana članica je bila Vanessa Redgrave. Med papirji, preveč občutljivimi za oči javnosti, naj bi bil tudi rokopis originalnega besedila protestne pesmi Working Class Hero, ki je nastala 1970 in je še danes široko dostopna.
Veliko Wienerjevih informacij prihaja od Davida Shaylerja, bivšega uslužbenca M15. Po njegovih podatkih je bil Lennon nadzorovan od leta 1968 dalje, ker je simpatiziral z levičarji. Potem ko se je pevec leta 1971 naselil v ZDA, se je spoprijateljil z idejnimi vodji protivijetnamskega gibanja Abbiejem Hoffmanom, Jerryjem Rubinom in vodjo Črnih Panterjev Bobbyjem Sealom. Zaradi tega naj bi se ujel v mreže FBI, ki ga je preganjala po nalogu Nixonove Bele hiše. Shaylejeve izjave so leta 1997 sprožile odprtje večine Lennonovega dosjeja z izjemo desetih pisem, ki so ostala pod diskrecijo. Poročila o nadzoru Lennona niso potrdila domnev o terorističnih aktivnostih slavnega glasbenika. Po besedah Wienerja predstavljajo dokument o vladini zlorabi moči, angažirani v nelegitimnem nadzoru disidentov. Lennon je danes spet na naslovnicah časopisov, ker pooseblja sanje 60ih, ki se, kot kaže, še niso končale. Imagine no more countries, je pel.
