'Sklad NEK je tarča političnega obračunavanja'

Predsednica odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka Romana Jordan Cizelj je zanikala očitke o slabem gospodarjenju sklada in očitke o konfliktu interesov.

"Prepričana sem, da smo ves čas delovali zakonito in tudi kot dober gospodar," je poudarila. Dodala je, da so se lani, ko je kriza zajela tudi Slovenijo, odločili, da ne bodo vrednostnih papirjev prodajali "na vrat na nos, kajti to bi storil slab gospodar". Upoštevali so dolgoročnost naložb in ničesar niso prodajali z izgubo, je zatrdila in dodala, da so sledili naložbeni politiki. Ta določa, da morajo biti naložbe varne, razpršene in da je treba dosegati donosnost.

Glede očitkov o konfliktu interesov je Jordan Cizljeva, ki je poslanka v Evropskem parlamentu, pojasnila, da je bila za predsednico upravnega odbora sklada imenovana neposredno s strani DZ in zastopa DZ. Opozorila je, da to ni prvič, saj je bil tudi pred njo predsednik upravnega odbora sklada hkrati poslanec v DZ, tudi zdaj je članica nadzornega odbora sklada poslanka DZ. Članica nadzornega odbora je sicer Silva Črnugelj, ki je poslanka SD.

Jordan Cizljeva je zaradi več zadev izrazila tudi zaskrbljenost. Med drugim je poudarila, da je težko gospodariti, ker ne dobijo ustreznih odgovorov vlade, pri tem pa opozorila, da še vedno nimajo potrjenega zaključnega računa za lani, finančnega načrta in naložbene politike za letos ter sprememb statuta. Zdaj morajo pripraviti finančni načrt in naložbeno politiko za leti 2010 in 2011, ne da bi vedeli, kaj je narobe v naložbeni politiki za letošnje leto.

Kot je še pojasnila, sta tako sklad kot sama dobila dopis komisije za preprečevanje korupcije. "Ocenjujem, da je komisija pri tem, kar sem dobila na svoj naslov, zlorabila svoj položaj," je dejala. Dodala je, da je Kosova komisija izrekla sklep, za katerega ni pristojna, ni upoštevala dejstev v celoti, ampak le arbitrarno, pri tem pa ocenila, da komisija deluje zgolj politično.

Sklad je deloval skladno z zakonom

Tudi direktor sklada Janko Strašek je poudaril, da je sklad lani in tudi v letošnjem letu deloval skladno z zakonom o skladu. Lani sta na poslovanje sklada vplivala dva pravilnika: pravilnik o zajemanju podatkov o poslovanju za tekoče leto (vse premoženje je bilo treba zaradi tega na dan 31. decembra 2008 prikazati po tržnih cenah, negativna donosnost je bila v višini 11,83 odstotka; to je po Straškovi oceni več kot leto prej in manj, kot so padli borzni indeksi) in zakon o obdavčitvi dohodka pravnih oseb.

Sklad je izkazal presežek med prihodki in odhodki v višini 8,4 milijona evrov. Ta presežek pa je po novem obdavčen in bo moral sklad plačati 1,8 milijona evrov davkov. V letošnjem letu je to sicer spremenjeno.

Sklad ustvaril pozitivno donosnost

Letos je sklad ustvaril pozitivno donosnost, konec avgusta je bila 3,46 odstotka na letni ravni. "Plemenitenje denarja v skladu je dolgoročen proces," je poudaril. Dodal je, da je v kriznem času za njih še posebej pomembno, da pridobijo neodvisno analizo naložb, zato so se obrnili na borznoposredniško hišo Medvešek Pušnik (MP BPH).

Kot je pojasnil predsednik uprave MP BPH Bogdan Pušnik, so v vpogled dobili stanje na dan 31. avgusta 2009 in 31. decembra 2008. Vrednost naložb v višini 141,7 milijona evrov so razdelili v štiri skupine: naložbe v produkte s fiksnim donosom (državne in druge obveznice ter drugi depoziti in potrdila o vlogah, ki predstavljajo 73 odstotkov porfelja oz. 104 milijone evrov), naložbe v sklade in delnice (17 odstotkov portfelja oz. 23,4 milijona evrov), naložbe v strukturne produkte (sedem odstotkov oz. 10 milijonov evrov) ter naložbe v zlato (tri odstotke oz. 4,3 milijona evrov), je pojasnil.

Ocenil je, da sklad zasleduje zelo konzervativno naložbeno politiko, saj večino naložb predstavljajo naložbe v vrednostne papirje s fiksnim donosom z zelo majhno mero tveganja. Te naložbe po njegovi oceni ne morejo zagotoviti zahtevane 4,29-odstotne letne donosnosti. Zato so za doseganje te donosnosti slabo tretjino naložb usmerili v nekoliko bolj tvegane produkte.

Največji del naložb, 73 odstotkov, predstavljajo obveznice. Od tega so naložbe v državne vrednostne papirje – 33 odstotkov, sledijo naložbe v druge obveznice (23 odstotkov), najmanjši del so depoziti in vloge na vpogled (17 odstotkov), je navedel.
"V vzajemne sklade ima sklad investiranih 17,8 milijona evrov in po našem mnenju je sklad tukaj zasledoval razpršitev in povečanje potencialnega donosa," je poudaril in dodal, da večina sredstev predstavljajo naložbe v vzajemne sklade, ki so usmerjene v hitrorastoče trge.

Naložbe v delnice predstavljajo le štiri odstotke, od tega jih je 46 odstotkov v slovenske družbe in 25 odstotkov v hrvaška podjetja, je še pojasnil Pušnik. Ob tem je še opozoril, da se v prihodnjih letih lahko pričakuje padanje cen obveznic.