"Slovenija je dober primer, na katerem lahko pokažemo ne najbolj pozitivno dogajanje," je na vprašanje o dogajanju na področju javnih medijev v preteklih letih v Sloveniji povedala Jourova.

V intervjuju za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), je poudarila, da je pomembno, da so se razmere v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo in njenim financiranjem stabilizirale. Aktualnega dogajanja na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pa Jourova, ki je v začetku marca Slovenijo tudi obiskala, ni želela komentirati, saj ustavno sodišče odloča o tej zadevi.

Ukrepe, kako stabilizirati razmere v zvezi z javnimi mediji, po njenih besedah vključuje akt o svobodi medijev, ki ga je Evropska komisija predstavila septembra lani. Na področju financiranja predlog komisije predvideva, da mora biti financiranje javnih medijev zadostno in predvidljivo, je dejala.

"Financiranje mora biti transparentno in ne sme biti način za vplivanje na uredniško vsebino," je še dejala v pogovoru pred svetovnim dnevom svobode medijev, ki bo 3. maja.

"Opozarjamo, da javni mediji ne gredo v smer strankarskih medijev, kot jih vidimo na Poljskem in Madžarskem"

S slovenskim primerom je po komisarkinih navedbah povezan tudi del zakonodaje, ki določa pravila glede imenovanj v upravne odbore. Postopki morajo biti pregledni in objektivni, je poudarila Jourova.

"Mislim, da delamo pravilno, da opozarjamo članice, da ohranijo močne, neodvisne javne medije in ne gredo v smeri državnega ali strankarskega medija, kot vidimo na Poljskem in Madžarskem," je še povedala.

Dobri primeri upravljanja javnih medijev so po njenih besedah v številnih drugih članicah, pri čemer je omenila Nemčijo. Pri tem je odgovorila tudi na nemške skrbi, da bi z aktom omilili varovalke in zaščito medijev. Zagotovila je, da gre zgolj za usklajevanje minimalnih standardov.

"Vsaka članica, ki ima višje standarde – gre predvsem za tiste z dolgo tradicijo zaščite medijev – lahko ohrani sistem in služi kot dober zgled za druge," je še povedala.