Jourová Slovenijo znova izpostavila kot slab primer zaradi ustrahovanja novinarjev

Evropska komisija si je kot prednostno nalogo postavila akcijski načrt za demokracijo, v njem pa je največji poudarek na svobodi medijev in novinarstva ter boju proti dezinformacijam. "Ko so mediji v težavah, so v težavah tudi naše demokracije. Moramo pospešiti naše napore, da podpremo novinarje," je dejala Věra Jourová v spletnem pogovoru za Presseclub Concordia.  

To je splošen evropski problem, je opozorila Jourova. Dejala je, da je povsem seznanjena s stanjem v Srednji Evropi in Evropski uniji. Opozorila je, da politični in ekonomski pritisk ponavadi delujeta z roko v roki. Pri tem pa je izpostavila umor preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka na Slovaškem leta 2018, umor preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia leta 2017 na Malti, načrtovani davek na oglaševanje v medijih na Poljskem, zaprtje neodvisnega Klubradia na Madžarskem in ustrahovanje kritičnih novinarjev v Sloveniji. 

Kot je dejala v pogovoru, je glede preganjanja novinarjev prek telefonskega razgovora že posredovala pri slovenski vladi. "Posredovala sem tako, da sem po telefonu poklicala ministra za notranje zadeve. Pozvala sem ga, naj zagotovi večjo varnost, naj izvede neke varnostne ukrepe. Tako ne moremo delati. Moramo imeti sistematski pristop na nivoju držav članic in za to se zavzemamo," je dejala. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je dejal, da je Jourová očitno omenjala pogovor, ki je potekal 30. aprila 2020. "Gospa Jourova je ministra obvestila, da je prejela pismo o ogroženosti novinarja Blaža Zgage, in jo je zanimalo, kaj v zvezi s tem bo storila Policija. Minister ji je pojasnil, da grožnje novinarjem spremljajo in jih Policija obravnava tako kot vse ostale grožnje državljanom. Ob tem je poudaril, da sam ne ocenjuje, da bi bili novinarji kaj bolj ogroženi ter da je medijska svoboda v Sloveniji zagotovljena, še posebej v zadnjih letih, ko so se vzpostavile tudi nove medijske hiše, ki so poskrbele za bolj uravnoteženo poročanje. Minister pojasnjuje, da se tudi sam zavzema za čim večjo medijsko svobodo, pri čemer pa zagovarja stališče, da je tudi medijem treba nastavljati ogledalo," so sporočili iz njegovega kabineta.

V pogovoru je Jourová izpostavila še, da sistemski pristopi k zaščiti svobode medijev obstajajo le na Nizozemskem in Švedskem. V skandinavskih državah so sicer zaupanje v institucije, odprta komunikacija in transparentnost tudi na splošno bolj zasidrani v družbi. 

V okviru akcijskega načrta za zaščito novinarjev in neodvisnih medijev želi Evropska komisija predlagati močnejše določbe civilnega prava, kar številne evropske države zavračajo, je dejala Jourová. Poleg tega naj bi se iz proračuna EU namenila sredstva za podporo likvidnosti neodvisnih medijev in čezmejnih preiskovalnih projektov. Prepričana je namreč, da mediji ne bi smeli biti finančno odvisni od vlad svojih držav, pač pa bi jih morali podpreti z nepovratnimi sredstvi EU. Dodala je še, da si želi doseči tudi bolj sistematično medijsko opismenjevanje prek evropskih ministrov za izobraževanje.