Kateri so glavni vzroki letošnjih požarov?
Vzrokov požarov je zelo veliko. Letošnja bilanca še ni povsem zaključena, zato bi za letošnje leto težko poudaril neko statistiko. Vendar se ta statistika bistveno ne menja. Vsekakor so najpogostejši požari, ki jih povzroči človeški dejavnik. Nekje 50 do 60 odstotkov je takšnih, pri katerih je človek razlog za začetek požara in pri teh je tudi največji delež prav malomarnost, neprevidnost, v manjšem delu pa so tudi namerni požigi in igra otrok z ognjem.
Prav te dni imajo gasilci največ težav s požari v visokogorju, torej na krajih, ki so nedostopni. Kaj sploh lahko naredite v takih primerih?
Najpomembneje je, da v teh primerih omejimo širjenje požara, se pravi, da preprečimo razširitev na še večji teritorij in da zavarujemo hiše oziroma karkoli se nahaja na tem področju. V visokogorju so velika nevarnost prav skale. Skale se zelo segrejejo, vročina jih raznese in potem se zavalijo navzdol in na ta način vžgejo tudi tisti teren, ki sicer še ni gorel, je pa suh. In ravno ta suša je tista, ki zelo pospešuje širjenje požarov.
Kdaj se odločite za helikoptersko gašenje in kako učinkovito je tako gašenje?
Helikopter pokličemo v več primerih. Če je le možno, jih pokličemo za samo gašenje. Za gašenje s helikopterjem se odločamo takrat, ko je pristop zelo otežen, ali pa takrat, ko je vodo zelo težko prinesti na teren. Če pogorišče ni dostopno z avtomobili, in ne moremo priti tja s cisterno, je treba vodo tja prinesti na ramenih, za kar uporabljamo posebne nahrbtnjače, ki držijo približno 30 litrov vode. Če jih je treba nositi po pol ure in več je to lahko zelo utrujajoče in potem, ko pridete na mesto požara je treba še delati, gasiti. In v takih primerih, pokličemo helikopterje, da gasijo ali pa, če tako gašenje ne bi bilo dovolj učinkovito, da nam dostavljajo cisterno z vodo in potem od tam naprej vodo za gašenje prečrpavamo ali pa prenašamo. Helikopterje torej uporabljamo na oba načina, za gašenje ali pa da nam prinašajo vodo.
Ali razmišljate o reorganizaciji gasilske zveze - v nekaterih delih države je poklicnih gasilcev preveč, ponekod pa jih skoraj ni?
Mislim, da reorganizacije ne potrebujemo, kajti vedeti je treba, da je naša organizacija stara 135 let. 23.000 je prostovoljnih gasilcev in od tega jih je nekaj čez 71.000 operativnih gasilcev. Res pa je, da je gostota gasilcev po terenu zelo različna. Na Primorskem je ta gostota nekoliko manjša in prav zato so gasilci bolj obremenjeni z akcijami, pride več akcij na enega gasilca, v Prekmurju pa je ta gostota nekoliko večja. V povprečju pa mislim, da tudi s to reorganizacijo ne bi pridobili, ker število gasilcev zagotavljamo z vzgojo mladih kadrov. Imamo nekaj čez 30.000 mladih gasilcev in te vzgajamo za gasilske člane. Na to težko vplivamo, poskušali pa bomo tudi s pomočjo ministrstva doseči, da bi pomagali tudi tistim terenom, kjer je gasilska organizacija nekoliko bolj redka.
