Jože Šubic v Mestni galeriji

Kot ugotavlja Polona Škodič, avtorica enega od tekstov v monografiji, sta slikarja že od vsega začetka zanimali linija in ploskev v likovnem polju, kamor je postopoma dodajal vse več barve in na ta način gradil svoj avtohtoni jezikovni model, sprva še kot navezovanje na izkušnjo postkubizma in postmodernizma. V zadnjem obdobju pa je opaziti vse večje premike v smeri čiščenja slikarske površine in vnašanja neslikarskih materialov. ''Vse bolj je izražena specifičnost kolorita, materialnost barve in način nanašanja v ritmu svetlih in temnih segmentov, reliefnost, večplastnost in globina. V abstraktni igri oblik vibrira neskončno število barvnih delcev - risba in barva dosegata svoje notranje zlitje,'' je zapisala Škodičeva.