'Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo'

Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokracije in samostojno državo.

Po skupnem dogovoru med opozicijo in Demosovo vlado je plebiscit o tem, ali naj gre Slovenija po samostojni poti, potekal 23. decembra 1990, rezultati, ki so jih razglasili tri dni pozneje, 26. decembra, pa so pokazali visoko stopnjo soglasja ljudi.

Ob 93,2-odstotni volilni udeležbi se je za odcepitev izreklo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas. To je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri. Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Slavnostni govornik na četrtkovi slavnostni seji DZ, predsednik DZ Igor Zorčič, je v govoru poudaril, da bomo bogastvo družbe dosegli takrat, ko bomo "v vsej svoji različnosti sposobni soglašati, v kakšni državi in svetu želimo živeti". Dejal je še, da je nujno zavedanje, da ustvarjanje delitev lahko koristi posameznikom, zagotovo pa ne sami družbi.

Premier Janeza Janša pa je v govoru na državni proslavi v Cankarjevem domu izpostavil pomen enotnosti in inovativnosti Slovencev v času osamosvajanja. Za vnaprej pa se mu zdi pomembno, da se znova dvignemo na nivo časa, pri čemer država potrebuje slehernika, brez izključevanj.

Ob prazniku je bil danes v predsedniški palači dan odprtih vrat, pred predsedniško palačo pa je bila postrojena častna straža Garde Slovenske vojske. 

Predsednik republike Borut Pahor je ob tem nagovoril državljane in jim čestital ob prazniku. Pri tem je posebej poudaril pomen ciljev za prihodnost. Spomnil je na čas pred 31 leti in poudaril, da smo enotnost tedaj lahko dosegli zato, ker smo imeli pred seboj cilj, program, načrt naše prihodnosti.

Predsednik države je ob tem ocenil, da tudi danes živimo v prelomnem obdobju, zato se moramo na prihodnost pripraviti.

Izrazil je prepričanje, da je v t. i. konsenzualni politiki iskanja soglasja tista moč, ki narode in države naredi uspešne. "Če želimo imeti stvaren dialog in uspešno sodelovanje, moramo imeti glede naše prihodnosti cilj," so v predsednikovem uradu povzeli besede Pahorja.

Kot je izpostavil pošteno in pravično, socialno in učinkovito tranzicijo v trajnostni razvoj, v zeleno in digitalno prihodnost, krepitev Evropske unije in prijateljskih odnosov z drugimi državami.