Ilija Dimitrievski, predsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ je opozoril na obstoj populacije, ki predstavlja več kot enajst odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije, vendar nima statusa manjšine.
Želimo ohraniti lastno narodnostno identiteto, se integrirati v slovensko družbo in ne preprosto asimilirati, je kratko opisal cilje predsednik zveze.
Kot je pojasnil Dimitrievski, so se v zvezi zvez kulturnih društev oziroma koordinaciji, ki deluje že štiri leta in zastopa 64 kulturnih društev, z namenom uresničevanja temeljnih manjšinskih interesov povezali Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi, živeči v Sloveniji. Prvi javni nastop v slovenskem okolju ter hkrati pred predstavniki Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti so imeli v Ljubljani oktobra 2003, ko so osnovni skupni programski dokument z naslovom javna pobuda na okrogli mizi tudi prebrali.
"Nastali smo, da bi opozorili slovensko javnost in posebej ustrezne državne institucije na populacijo v Sloveniji, kateri ni priznan kolektivni narodnostni status. Ob tem se počutimo diskriminirane do ustavno priznanih narodnosti Italijanov in Madžarov ter Romov, ki imajo urejen ta status," je dejal Dimitrievski in dodal, da bi morali biti v slovenski ustavi poimensko navedeni tudi pripadniki drugih narodov, ki živijo v Sloveniji.
"Najprej želimo dostop do medijev, uvedbo maternega jezika kot izbirnega predmeta v šolah in večjo vključitev na kulturnem področju," je rekel predsednik Bošnjaške kulturne zveze Hasan Bačić, ki meni, da je prvi predpogoj za uresničitev in ureditev statusa omenjenih narodnosti v Sloveniji "politična volja". Sicer pa se Bošnjaki, Hrvati in Srbi ne počutimo kot priseljenci v Sloveniji, saj skupaj v bivših skupnih državah živimo več kot 150 let, je še poudaril.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.