Sredi tedna se je vremenski vzorec nad Alpami povsem spremenil in pri nas se je po desetih dneh razmeroma hladnega vremena pojavil vremenski preobrat. Nad osrednjim Sredozemljem se je ustalilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo je bil globok ciklon. Ob takšni vremenski situaciji nad Alpami piha jugozahodni veter, ki prinaša topel in vlažen zrak s severa Afrike.
Ob jugozahodni smeri vetra se je zrak, ki prihaja s primorske strani, ob pregradi Dinarskega gorovja prisiljen dvigniti. Ob tem se zrak ohlaja, najprej za približno eno stopinjo Celzija na vsakih 100 metrov. Ko relativna vlažnost doseže 100 odstotkov, se iz zraka začne izločati vodna para, še najprej dvigajoč zrak pa se ohlaja za približno eno stopinjo Celzija na vsakih 200 metrov, torej bistveno počasneje kot suh zrak. Na drugi strani hribovja se zrak spušča in segreva, tokrat vseskozi za eno stopinjo Celzija na vsakih 100 metrov nadmorske višine. Na ta način je na vzhodni, torej zavetrni strani na isti nadmorski višini precej topleje, občasno tudi za pet ali več stopinj Celzija. Temu vremenskemu pojavu rečemo fenski efekt in se pogosto pojavlja tudi ob vznožju naših Alp, ko v višinah piha severozahodni veter.
Izjemno topel 23. oktober 1971
V teh dneh so se temperature v nekaterih krajih povzpele nad 20 stopinj Celzija, kar je dobrih pet stopinj več od povprečja za ta del leta. Še bistveno topleje je bilo pred natanko 49 leti – po podatkih Agencije za okolje se je v Črnomlju temperatura povzpela skoraj do 30 stopinj Celzija, marsikje po Sloveniji pa je bilo ta dan več kot 25 stopinj Celzija. V nekaterih krajih je poletno topel 23. oktober 1971 še zmeraj najtoplejši oktobrski dan od začetka meritev, čeprav bi višje temperature pričakovali v začetku meseca, ko je sonce še precej močnejše.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.