Iztekajoči se julij bo v povprečju predvsem zaradi višjih jutranjih temperatur nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja. Vse do 20. v mesecu je bil stalni spremljevalec dež, kljub temu število padavinskih dni ne bo rekordno. Mesec se bo v petek končal z osvežitvijo, tudi sicer pa ni pričakovati dolgotrajnejše vročine, so sporočili z Agencije RS za okolje.
Razen dveh krajših vročinskih valov v juliju niso beležili ekstremne vročine. Prvi krajši vročinski val je sicer v Ljubljani trajal tri dni (15., 16. in 17. julija), drugi pa dva dni (23. in 24. julija).
Višje jutranje temperature v Ljubljani
Statistika za glavno mesto torej trenutno beleži pet vročih dni, kar je po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča blizu dolgoletnega klimatološkega povprečja. Nekoliko višje pa so predvsem jutranje temperature – po mnenju strokovnjakov deloma tudi "zaradi bolj urbane klime". Povprečna temperatura bo kljub temu verjetno vsaj za kakšno stopinjo višja od dolgoletnega povprečja.
Rekord v številu padavinskih dni ostaja v letu 1971
Dež je bil pravzaprav vse do 20. v mesecu precej pogost spremljevalec, je povedal Gregorčič. To obdobje je bilo nasploh nadpovprečno namočeno, saj je ponekod padlo tudi dvakrat več dežja od dolgoletnega povprečja. Do sedaj so v Ljubljani v juliju našteli 15 padavinskih dni, morda pa bosta takšna še dva dneva. Za padavinski dan se sicer šteje dan, ko pade najmanj 0,1 milimetra padavin, je pojasnil.
Tudi če bo padavinskih dni 17, pa ne bo ogrožen julijski rekord iz leta 1971, ko je bilo deževnih kar 21 dni, je poudaril. Res pa je, da je bilo deževnih dni zadnjih nekaj julijev manj (lani 14, predlani pa 9). Povprečno število julijskih dni s padavinami je sicer 12,8 dneva.
Približuje se suhi avgust
Avgust je po statistiki le za pol dneva bolj suh, saj je povprečno število padavinskih dni 12,3. Za Ljubljano sicer velja, da je v septembru še manj padavinskih dni kot v avgustu. Kot je opozoril Gregorčič, pa so možnosti za dež v obmorskih krajih verjetno kljub vsemu najmanjše v juliju in avgustu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.