Junaki na Krasu: domačini neizmerno hvaležni gasilcem, gasilci pa njim

Kljub peklenski vročini prostovoljci v Kostanjevici že dober teden z veseljem hladijo od ognja pregrete gasilce. 

"Ustavljamo jih, dajemo vodo, če kateri želijo. Imamo tudi kakšne red bulle, energijske pijače, kafete, vseh sort panine smo dali včeraj, tu je dosti frutabel in vse sorte jim damo ..." naštevajo. 

V sode, napolnjene s pijačo in prigrizki, dodajajo suhi led, ki so ga donirala podjetja. "Iz Celja so nam poslali eno tono, da smo lahko hladili za naše gasilce, ker je bilo na požariščih 50 stopinj in je zelo hitro zavrela voda, ni bila dobra za piti." 

Radodarni so tudi v številnih drugih vaseh, med drugim v Novelu, Temnici in Lipi. "Kot eno zahvalnost za gasilce, ker so prišli iz cele Slovenije pomagat gasit in tudi mi bi rekli – gostoljubno vračamo," pojasnjujejo. 

Čeprav so si možje in dekleta v rdečem zaradi divjanja obsežnega požara pogosto komaj vzeli čas za postanek. 

Prav domačim ekipam je bilo daleč najtežje, saj so gasilci, medtem ko so branili domove drugih, razmišljali, kako je z njihovimi lastnimi.

"Bilo je naporno, izmučeni smo, spali smo po dve, tri ure ... Takoj na začetku, ko smo prišli v Sela na Krasu, to nas je najbolj prizadelo, ker je dejansko šlo vmes za hiše, začele so goreti prikolice, barake ... To je bilo strašljivo, občutek je bil strašljiv!" je povedal Darjo Spačal iz PGD Kostanjevica na Krasu.

"Nam največ pomeni, da smo ohranili domove naših prebivalcev. In svoje, seveda!" dodaja Erik Spačal, podpoveljnik PGD Kostanjevica na Krasu. 

"Če primerjamo prve dni s tem ... zdaj vidimo vsaj sonce!" pa pravi Žiga Stepančič iz PGD Kostanjevica na Krasu.

Resnično težko je omeniti vso nesebičnost, solidarnost, ki je te dni preplavila Kras. Ljudje so za ekipe zbirali tudi zdravila proti glavobolu, prevažali vse, kar se je potrebovalo na terenu, delili tople obroke. Zato Stepančič pravi: "Vsaka dobrota prav pride, tudi jaz bi se vsem rad zahvalil za vse donacije in vse, kar so pripomogli."

In tako je po intervenciji zapisal eden od gasilcev iz Logatca: "To, kar znamo Slovenci ob športnih uspehih, ste zdaj prenesli na in ob ceste. Že ob prihodu na lokacijo je mnogo plakatov z napisi Hvala, Srečno, Junaki. Cele vasi so angažirane, delijo nek naboj, ne znam pojasniti ... Vas, označena z na roko napisanimi oznakami. Situacija se umiri, se usedeš v štabu, porcija pašte, ki je ne pojem v treh dneh, bureki, kebabi, kava. Vračamo se domov, ljudje ob cesti mahajo, ploskajo. Nismo junaki, junaki ste vsi, ki spoštujete delo, ki ga opravljamo."