Državljanska aretacija ni le nekaj, kar se pojavlja v ameriških filmih in serijah, pač pa je povsem realna pravica, ki jo imajo tudi Slovenci. Opredeljena je v 160. členu Zakona o kazenskem postopku. Tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost.
Kot so pojasnili na policiji, so tovrstni odvzemi prostosti redki, vendar pa se občasno zgodi, da posamezniki pomagajo policiji. To področje je urejeno tudi v zakonu o policiji, ki določa, da ima posameznik pravico pomagati policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog.
A storilca je nato treba takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji. Če tega ni moč takoj storiti, pa je treba vsaj takoj obvestiti enega od teh dveh organov.
Tako so bili policisti aprila hvaležni moškemu, ki je bil priča nesreči, v kateri je nek voznik zbil kolesarja in nato pobegnil. Odločil se je, da bo zapeljal za njim, o dejanju je obvestil policijo, voznika pa na Partizanski cesti v Velenju tudi ustavil in zadržal do prihoda policistov.
Pred zgolj nekaj dnevi pa so se izkazali reševalci na portoroški plaži. Na opozorilo obiskovalke plaže, da starejši moški fotografira otroke, je reševalec pristopil do moškega in zahteval obrazložitev. Moški je poskušal pobegniti, a so ga reševalci ujeli in poklicali policijo.
Velenjskega požigalca so ujeli navadni državljani
Eden bolj znanih primerov državljanske aretacije pa je zagotovo primer velenjskega požigalca. Zgodilo se je že leta 2005, kriminalisti in policisti pa so takrat dežurali v Velenju in okolici, saj je bilo tam v tistem času podtaknjenih več požarov.
Nato pa so trije Velenjčani sredi mesta v večernih urah opazili osebo na kolesu, za katerega so sprva menili, da je ukradel kolo. Ker so v pogovoru z njim opazili, da se obnaša nenavadno, so poklicali policiste in se izkazali kot junaki.
Medaljo za hrabrost pa dobijo tisti, ki izkažejo posebno osebno hrabrost pri reševanju ljudi, premoženja ali opravljanju varnostnih nalog, pri tem pa svoje življenje izpostavijo nevarnosti.
Policija zna pogumna dejanja tudi nagraditi. Tako sta denimo Alojz in Marija Srečko dobila medaljo policije za požrtvovalnost, saj sta ujela in do prihoda policistov pridržala osumljenca, ki je ukradel žensko torbico.
A preden se odločite za kako junaško dejanje, je potrebno upoštevati, da je situacija lahko tudi nevarna. Policija namreč svetuje, naj se državljani ne izpostavljajo, če to res ni neogibno potrebno, temveč si poskušajo zapomniti čim več dejstev in okoliščin v zvezi z dogodkom. Tako lahko policiji pomagajo že zgolj s tem, da si zapomnijo, kakšen je bil storilec, kako je bil oblečen, s katerim vozilom je zapustil kraj zločina in podobno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.