Luksemburški premier in vodja skupine držav v območju evra Jean-Claude Juncker je na povabilo predsednika vlade Boruta Pahorja prišel na uradni obisk v Slovenijo.
Premierja sta se pogovarjal o dokapitalizaciji NLB. Na vprašanje, ali mu je ponudil kakšen nasvet, je Juncker odvrnil, da je Pahorju ''svetoval zasebno''. Zaveda se, da gre za resno zadevo, na katero bo slovenska politika morala najti odgovor, a obenem opozarja, da ne gre za tako veliko težavo, da bi bilo ogroženo "sorazmerno dobro stanje slovenskega gospodarstva".
Pahor je medtem ponovil, da kapitalska ustreznost NLB trenutno omogoča, da ta uživa potrebno zaupanje domačih in tujih komitentov. Da pa bi to zaupanje uživala na dolgi rok in postala močan regionalni igralec, pa banka po Pahorjevih besedah potrebuje dokapitalizacijo.
Ponovil je, da se Slovenija glede dokapitalizacije sooča z dilemo, ali dokapitalizacija z državnim denarjem ali vstop strateškega partnerja, in pri tem zatrdil, da mora biti končna odločitev sprejeta pregledno. Kot pravi Pahor, se je treba izogniti kakršnim koli pomislekom, da je šlo za odločitev v ihti oziroma podrejeno pristranskim interesom.
Juncker: Gibanja tečaja evra ne komentiram
Glede morebitnega negativnega gospodarskega učinka krepitve tečaja evra v zadnjih tednih, potem ko je ta v luči dolžniških težav Grčije in panike na finančnih trgih zaradi strahu pred širitvijo krize na druge ranljive države in dvoma v stabilnost skupne valute močno izgubil na vrednosti, pa je Juncker ostal zvest svojemu načelu, da javno ne komentira gibanja tečaja evra.
Zaveda se, da je popravek tečaja evra navzdol koristil izvoznikom v območju evra, a je obenem spomnil, da območje evra nima jasno opredeljene tečajne politike, stabilnost evra pa je predmet deljene odgovornosti Evropske centralne banke in držav članic.
Okrevanje tečaja evra je sicer po njegovem mnenju predvsem posledica umirjanja razmer na finančnih trgih, potem ko so države območja evra sprejele mehanizem za stabilizacijo evra.
Juncker opozarja, da ne bi smeli posvečati preveč pozornosti nihanju tečaja evra, saj bi se pretiranemu nihanju morali izogniti. "Kar je pomembno, so gospodarski temelji," je dodal.
'Slovenija strokovnjak za regijo Zahodnega Balkana'
Luksemburg in Slovenija bosta po besedah premierja Pahorja okrepila sodelovanje na področjih visoke tehnologije in razvojne pomoči. Kot je poudaril Pahor, imata državi kljub razlikam v življenjskem standardu primerljive izzive, zato naj bi se vladi medsebojno posvetovali in obveščali.
Premierja sta se dogovorila, da bosta spodbudila sodelovanje med ministrstvi, ko gre za vprašanje visoke in zelene tehnologije, kjer naj bi državi občasno tudi združili moči. Poleg tega naj bi se vladi redno usklajevali na področjih, ki so v skupnem interesu, in sodelovali na področju razvojne pomoči, kjer naj bi si izmenjali izkušnje na tistih območjih, kjer sta državi v razvojnem sodelovanju bolj dejavni.
Juncker je Slovenijo izpostavil kot strokovnjaka za regijo Zahodnega Balkana in Luksemburg želi v Sloveniji videti kot izhodiščno točko za okrepitev vloge v tej regiji in kot referenco za vprašanja približevanja območja evroatlantskim integracijam.
Strukturne reforme so nujnost
Premierja sta spregovorila tudi o trenutnih gospodarskih razmerah v območju evra. Predsednik evroskupine meni, da je prišel čas za stabilizacijo javnih financ. "Ni čas za povečanje primanjkljajev in javnega dolga," je povedal. "V Evropi nimamo druge možnosti kot konsolidacija," je dejal in spomnil, da so javnofinančni temelji v večini držav z evrom boljši kot v ZDA in na Japonskem, ki pa se stabilizacije javnih financ nista lotili na enako ambiciozen način. Zatrdil pa je, da morajo konsolidacijo nujno spremljati strukturne reforme. "Te niso opcija, so nujnost," je povedal.
Glede okrepitve javnofinančne konsolidacije v območju evra je Juncker izrazil mnenje, da bi se moral del sankcij za redne kršiteljice pakta o stabilnosti in rasti uveljavljati samodejno in ne kot posledica političnih razprav med članicami unije.
Meni sicer, da je o zamisli Evropske komisije o zamrznitvi sredstev EU za kršiteljice proračunskih pravil treba razpravljati, a potrebuje ta možnost precej več premisleka, kot ga je bila deležna do sedaj. V vsakem primeru pa se je treba po njegovem mnenju zavedati, da to ne more biti zgolj odločitev evroskupine, temveč gre za odločitve na ravni celotne unije.
Premier Pahor pa je dodal, da je bila za zagotovitev stabilnosti evra v zadnjih mesecih bistven element solidarnost znotraj območja skupne valute v obliki pomoči Grčiji in mehanizma za morebitne primere, ko bi se v dolžniških težavah znašla še katera od drugih držav z evrom.
"Samo če vsi pomagamo, ko se nekdo znajde v težavah, lahko vsi skupaj rešimo te težave," je zatrdil Pahor in pri tem izrecno povedal, da mora ta instrument solidarnosti veljati "za vse in vedno". "Nihče se ne more izvzeti iz tega instrumenta, ko meni, da sam ni ogrožen," je dejal, saj je na solidarnost vezano zaupanje v skupno valuto.
Türk sprejel Junckerja
Predsednik republike Danilo Türk je uvodoma spomnil na prijateljsko pomoč in naklonjenost, ki ju je Luksemburg izkazoval Sloveniji v času osamosvajanja, in dejal, da je to trajen temelj za dobre odnose med državama, ki danes zelo dobro sodelujeta v Evropski uniji. Sogovornika sta največ časa namenila prav razvoju Evropske unije, pri čemer je predsednik opozoril na prepočasno oblikovanje strateških prioritet povezave. Türk je omenil tri področja, kjer se Unija po njegovem mnenju prepočasi odziva: uveljavitev skupnega notranjega trga, nadaljnja širitev ter Vzhodno partnerstvo z Rusijo in drugimi državami regije.
Juncker je dejal, da je v EU opaziti pomanjkanje entuziazma, ki je doslej poganjal povezovanje in sodelovanje držav članic, pojavlja se tudi širitvena utrujenost med starimi članicami povezave, ki pa je pogosto posledica slabega poznavanja držav, ki si želijo vstopiti v Unijo. Glede Rusije se je luksemburški gost zavzel za nov odnos EU do te države, ki ne sme temeljiti na predsodkih in vzvišeni, predavateljski drži. Predsednik Türk je dejal, da se v Rusiji dogajajo pomembne pozitivne spremembe in modernizacija države, ki je države EU ne bi smele zamuditi.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.