Juretov teloh in Adrianova fantovščina v Planici

Če so prostori za gledalce v dolini v preteklih dneh risali bolj žalostno podobo, je sobota v dolino pod Poncami vrnila pisane barve, visoko vihrajoče slovenske zastave in zvoke ragelj, ki smo jih vajeni s tradicionalnega planiškega praznika konec marca.

Tokrat tam ne poteka finale svetovnega pokala, pač pa svetovno prvenstvo. Največji športni dogodek v zgodovini Slovenije, ki pa ga je zaradi očitkov o (pre)visokih cenah spremljala predvsem negativna publiciteta.

Ura je poldne in na vrhu skakalnice se že ogrevajo dekleta, ki jih čez nekaj minut čaka ekipna tekma. Gledalce pa greje sonce, ki ga niso pričakovali. Napoved je za soboto namreč napovedala spremembo vremena, dež ali sneg, dopoldanski sončni žarki pa so nekatere slekli celo do kratkih rokavov.

Martinčka se tudi Jure, naš pogled pa pritegne njegovo uho. Z nečakom in prijateljem se je pripeljal iz Celja, na poti od parkirišča pa je na tleh zagledal teloh in si ga zataknil za uho . "Ker je znanilec pomladi in sem želel deliti pomladni čas še z vsemi ostalimi," pove.

V Planico se bodo spomladi še enkrat vrnili, kupljene že imajo karte za 1. april, ko bodo pod letalnico stiskali pesti za naše orle, ki bodo leteli na ekipni tekmi, ki vedno tradicionalno pritegne največ gledalcev. 

Fantovščina Avstrijcev

"Ampak takrat nas bo še več, tako, kot je danes njih," z roko pokaže na sosednjo družbo. Spoznali so namreč fante iz Avstrije, med katerimi izstopa visokorasli fant v pisani opravi. Okrog vratu mu visijo vse mogoče stvari, njegov kombinezon je bil v modi tam nekje v 90. letih. Za potrebe fantovščine mu ga je v spletni trgovini naročil bratranec. Adrian se bo poročil aprila, fantovščino pa praznujejo v Planici. Zakaj tukaj? "Za nas je to hiša zabave," pove, medtem ko v prijateljeva usta iz majhne vodne pištolice brizgne zeliščni liker. 

Prišli so z organiziranim shuttlom, ob 19. uri pa jih čaka prevoz za vrnitev v Beljak. O cenah vstopnic oni niti ne razpravljajo, saj se jim zdi dobra zabava vredna denarja.

Jure pravi, da sam veliko potuje po svetu in meni, da so tokrat cene res precej visoke, vendar pravi, da gre za enkratni dogodek: "In pri taki stvari pač vzameš to v zakup," skomigne z rameni.

Žurka med odmorom

Po končani ekipni tekmi skakalk se športno dogajanje preseli na tekaški stadion, zabavni program pa na oder pri letalnici. Naslednja tekma na skakalnici je na sporedu ob petih popoldne in takrat se zbere še več navijačev. Številni so izkoristili znižane cene vstopnic in si torej za 33 evrov želeli ogledati boj za slovensko medaljo. Glede na rezultate v kvalifikacijah so upali, da bosta vsaj Anže Lanišek in Timi Zajc posegla po najvišjih mestih. Tam je bil Lanišek namreč prvi, Zajc pa tretji. 

Srečamo tudi Gabi in Michela, Slovaka, ki že osem let živita v Sloveniji. Spoznali smo ju januarja na Zlati lisici, ko sta skupaj z rojaki pod lipo v Podkorenu kuhala golaž. 

Vzdušje je bilo še bolj veselo kot opoldne, slovenske zastave so v nebo rasle kot gobe po dežju. Glasba, ki je donela iz zvočnikov, je skrbela za dobro razpoloženje kljub temu, da naši orli v prvi seriji niso pristali na najvišjih mestih. Toda šesto in sedmo mesto Laniška in Zajca sta še vedno dajala upanje, da se lahko vmešata v boj za medalje.

Med odmorom so bili navijači prešerne volje, plesali so macareno in polko, z lučkami na telefonih osvetlili Slovenija, od kod lepote tvoje. Adrian še vedno kolovrati naokrog, zbira prispevke s ponujanjem metanja pisanih obročkov na plastični falus, ki mu stoji na kapi. Ljudje se neznansko veselijo, ko ga uspejo zadeti, on pa maha z estonsko zastavo, ki jo je staknil nekje na poti.

Medtem se konča tudi druga serija, čeprav se niti ta ni izšla po željah slovenskih navijačev, saj so orli ostali brez medalje, so vseeno navdušeno zaploskali Poljaku. Piotr Zyla je namreč do naslova svetovnega prvaka skočil s 13. mesta. Namesto poljskih navijačev, ki jih je bilo tokrat izjemno malo, je do zmage poletel na krilih planiškega vzdušja, ki je znova spominjalo na praznik pod Poncami, ki ga Slovenci že tako težko čakajo.

Toda še pred tem bodo vseeno upali vsaj na kakšno medaljo s svetovnega prvenstva, saj bo na sporedu še nekaj tekem, kjer bi naši skakalci in skakalke lahko posegli po samem vrhu.