Tako je odločil 12. kongres podmladka Združene liste, ki je dva dni zasedal v Celjskem domu, na njem pa se je zbralo več kot 100 delegatov iz 56 lokalnih klubov. Poleg izvolitve novega vodstva za mandatno obdobje dveh let je kongres danes dopolnil manifest, sicer osrednji programski dokument, s poglavji o mladinski politiki, boju proti družbeni izključenosti in novih družbenih gibanjih, ter razširil poglavje o varnostni politiki. Potrdil je tudi strategijo MF ZLSD do leta 2003, ki napoveduje, da bo podmladek ZLSD v okviru priprav na prihodnje lokalne do konca leta evidentiral kandidate v vseh 192 občinah. Kongres je sicer že prvi dan srečanja sprejel spremembe in dopolnitve statuta.
Tik pred volitvami je zaradi "osebnih razlogov in višjih interesov" kandidaturo umaknil edini Jurijev protikandidat Jernej Neubauer. Delegati so izvolili tudi člane predsedstva in nadzornega odbora, regijske koordinatorje, predsednika in podpredsednika sveta ter generalnega, mednarodnega in organizacijskega sekretarja.
Kot je povedal 24-letni Juri, se bo zavzemal predvsem za dokončanje razprave o vstopu v zvezo Nato, ki mu v Mladem forumu ZLSD močno nasprotujejo, upajo pa, da jim bo o tem uspelo prepričati tudi Združeno listo. Glede odnosov z ZLSD pa je novi predsednik napovedal samostojnejšo in jasnejšo politiko, saj se je podmladek po njegovem mnenju v preteklosti pretesno povezal z Združeno listo in opustil določene cilje, da bi obe strani prišli do skupnega jezika. Sicer je Luka Juri absolvent tržaške fakultete za politične vede. V Mladi forum je vstopil leta 1993, po velenjskem kongresu leta 1999 pa je postal koordinator za aktualno politično dogajanje.
V razširjenem poglavju o varnostni politiki manifest opozarja na škodljivost vstopa Slovenije v zvezo Nato. Članstvo v severnoatlantskem zavezništvu bi po mnenju podmladka Združene liste, predvsem zaradi mednarodnega dogajanja po terorističnem napadu na ZDA, bistveno zmanjšalo varnost države. Ob tem MF ZLSD predlaga ustanovitev "Slovenskih mirovnih enot", ki bi se udeleževale mirovnih operacij ZN, tako pri obvarovanju miru (peace-keeping) kot pri njegovem vzpostavljanju (peace-enforcement). Hkrati naj bi Slovenija obdržala omejeno prostovoljno rezervo, ki bi delovala na domačem ozemlju, njeni nalogi pa bi bili "zgolj najnujnejše preprečevanje operacij nasprotnika in organiziranje obrambe".
