Jutranje temperature bodo višje, popoldnevi pa bodo še vedno prehladni za sredino aprila

Aprila so značilne hitre vremenske spremembe, ki pa so letos še posebej izrazite. Tako smo bili ta teden deležni že druge močnejše ohladitve v tem mesecu in številne rastline so bile spet v ledenem primežu. 

Podobno kot v preteklih dneh je bilo tudi danes najhladneje v notranjskih in kočevskih mraziščih, ki jih po torkovem sneženju še prekriva tanka snežna odeja. V Babnem Polju in v Novi vasi na Blokah so termometri ob šesti uri zjutraj pokazali –7 stopinj Celzija. V Iskrbi pri Kočevju je bilo ob istem času –6, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ter v Logatcu pa –5 stopinj Celzija.

Drugod po Sloveniji se živo srebro zaradi šibkega vetra in oblačnosti, ki so jo v prvem delu noči povzročile kratkotrajne plohe, ni spustilo tako nizko, kljub temu pa je bilo ob sončnem vzhodu povsod – z izjemo Primorske in Ljubljane z okolico – pod ničlo. To se je v večjem delu Slovenije zgodilo že sedmič ta mesec, v najhladnejših krajih pa je temperatura pod ničlo v letošnjem aprilu vztrajala že več kot 120 ur. V naslednjih dneh se bo najhladnejši zrak počasi vendarle umikal iznad naših krajev in le upamo lahko, da v letošnji pomladi ne bomo več izmerili tako nizkih temperatur. 

Kakšno vreme lahko pričakujemo v prihodnjih dneh?

Po jutranji zmrzali bo današnje dopoldne sončno, popoldne pa se bo predvsem nad hribovitimi predeli razvilo nekaj kopastih oblakov. K nam bo že dotekal nekoliko toplejši zrak in meja ledišča se bo v prostem ozračju z jutranjih 800 do sredine popoldneva dvignila na nadmorsko višino okoli 1300 metrov. Po nižinah bomo danes najvišje temperature izmerili na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer se bo ob šibkih lokalnih vetrovih ogrelo do 16 stopinj Celzija, približno 2 stopinji manj bosta na Obali, drugod bodo termometri pokazali od 10 do 13 stopinj Celzija. 

Ob koncu tedna bo na vreme pri nas vplival višinski ciklon, kar pomeni, da bo prevladovalo oblačno vreme, morebitna sončna obdobja bodo le kratkotrajna, še najverjetnejša bodo na Primorskem. V soboto bo večinoma suho, v nedeljo pa bo predvsem v vzhodni in osrednji Sloveniji občasno deževalo, nad okoli 900 metrov nadmorske višine pa snežilo. Zaradi oblačnosti se jutranje temperature v večjem delu Slovenije ne bodo več spuščale pod ničlo, bodo pa zato nekoliko nižje dnevne temperature, ki marsikje ne bodo presegle 10 stopinj Celzija. Občutek svežine bo še dodatno stopnjeval okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem burja.

V prihodnjem tednu bo k nam postopno dotekal toplejši zrak, a bo vreme kljub temu ostalo spremenljivo. Predvsem ob popoldnevih bodo nastajale krajevne plohe, lahko se bo razvila tudi kakšna nevihta.

Kaj privede do spomladanskih pozeb?

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Letošnja pozeba je v večjem delu Slovenije že peta v zadnjih šestih letih in po prvih ocenah tudi najhujša.

Negativne temperature v aprilu sicer sploh niso tako redek pojav, a le redko se živo srebro spusti tako globoko pod ničlo, kot se je letos. V Murski Soboti je bilo po letu 1990 aprila bolj mrzlo le še lani in pred 18 leti. Na Goriškem je bila hujša od letošnje le še pozeba leta 2003, medtem ko na Dolenjskem tako nizkih aprilskih temperatur ni bilo že vsaj 70 let. To je nekaj povsem drugega kot februarja in marca, ko smo marsikje beležili rekordno visoke temperature. 

Razlog za nenaden vremenski preobrat je posledica dogajanja nad severnim polom, kjer se pozimi izoblikuje polarni vrtinec. Če je polarni vrtinec močan, se polarni zrak pozimi le redko spušča proti jugu, kar je vzrok za nadpovprečno toplo zimo pri nas. Vsako leto pa se v drugi polovici zime ali šele spomladi zgodi, da polarni vrtinec razpade, in takrat se mrzel zrak v valovih začne spuščati proti jugu. Močnejši ko je polarni vrtinec v zimskih mesecih, pozneje pride do njegovega razpada in izrazitejše so lahko spomladanske ohladitve. 

V prihodnjem tednu se bodo temperature postopno vrnile v normalne okvire za ta čas, a to žal še ne pomeni, da ne bomo kasneje imeli še kakšnega zimskega prebliska. Pred novo pozebo bomo varni šele, ko se bo zračna masa tudi nad severnim polom toliko ogrela, da njen morebitni spust nad naše kraje ne bo več predstavljal nevarnosti za negativne temperature, kar pa se običajno zgodi šele sredi maja.