
Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske povezave meni, da je območje južno od kanala Sv. Odorika oziroma novega toka reke Dragonje, nesporno hrvaško ozemlje, in da je imela nad tem območjem vedno jurisdikcijo Hrvaška, tako v nekdanji SFRJ kot tudi po 25. juniju 1991, piše petkova izdaja hrvaškega časnika Glas Istre.
Hrvaška ima dokumente, ki dokazujejo delovanje oblasti, pristojnosti in jurisdikcije na tem območju, ter njegovo pripadnost mestu Buje še pred 25. junijem 1991, kot tudi dokumente, ki dokazujejo pristojnosti luških kapitanij v nekdanji skupni državi v Piranskem zalivu, je še zapisano v omenjenem dnevniku.

Mnenje hrvaškega zunanjega ministrstva je v bistvu odgovor na vprašanje časnika Istrski glas, potem ko je slovenska vlada kot nezakonito označila odločitev hrvaškega ministrstva za okolje in prostor ter gradbeništvo o rušenju treh hiš na levem bregu kanala Sv. Odorika, ki naj bi bile črne gradnje.
Slovenska vlada je v ponedeljek na dopisni seji v odgovoru poslancu SNS Srečku Prijatelju poudarila, da se hiša slovenskega državljana Antona Škofa, za katero so hrvaške oblasti izdale odločbo o rušenju, nahaja v katastrski občini Sečovlje, ki je v celoti vključena v državno ozemlje Slovenije.
Upravni akt hrvaškega inšpektorja je po mnenju vlade nezakonit in nedopusten poseg na slovensko ozemlje, katerega cilj je enostranska in nesporazumna uveljavitev razmejitve in poskus prejudiciranja določitve slovensko-hrvaške meje.

Glede končnega reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, pa želimo spomniti na dogovore premierjev Iva Sanaderja in Janeza Janše, je še zapisano v odgovoru ministrstva. Na številnih delovnih sestankih, ki sta jih premierja imela tekom leta, sta obe državi obojestransko zaključili, da obstaja veliko dobre volje za rešitev ostalih še odprtih vprašanj.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so še ocenili, da ta odprta vprašanja ne bodo zasenčila dobrih odnosov med državama. V primeru, da se katero od vprašanj ne bi moglo rešiti z bilateralnimi razgovori in dialogom, pa Hrvaška ne izključuje iskanja rešitve pred mednarodnimi pravosodnimi organi.