Ogorčenje zdravnikov
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je za 24 ur radijske novice dejal: "S tem zakonom se zdravnikom praviloma jemlje pravica do stavke, spreminja se delovni čas, kar pomeni zelo rigidno obliko reševanja, ki nima primerjave v drugih evropskih državah. Poleg tega smo prepričani, da pacienti ne bodo imeli od tega nič, obenem se nekatere stvari, ki so praviloma in vedno v kolektivnih pogodbah, rešujejo na silo z zakonom.
Svoje ogorčenje nad novim zakonom je predsednik Zdravniške zbornice Marko Bitenc v izjavi za 24 ur radijske novice pojasnil: "Vse tri zdravniške organizacije v Sloveniji smo se odzvale na postopek sprejemanja novele zakona o zdravniški službi zato, ker nam je bil pod pretvezo harmonizacije z evropskim pravnim redom onemogočen pravilen postopek pri sprejemanju tega zakona, ki je seveda zahteval ustrezen čas in ustrezne pogoje tudi za širšo strokovno razpravo. Novela zakona o zdravniški službi nas je oddaljila od Evrope, saj za zdravnike predstavlja uzakonitev pretirano velikih obremenitev v njihovem poklicu in delu, saj dopušča v obdobju do leta 2004 obremenitve, ki so tudi do trikrat večje, kot za vse ostale poklice v javnem sektorju.
Zdravniki smo bili v nekem prehodnem obdobju pripravljeni delati več kot to dopušča pravni red v naši državi pa tudi v EU, vendar na način strpnega, civiliziranega in demokratičnega dialoga med državo in zdravništvom. Tak način urejevanja razmer smatramo za "politično posilstvo", ko dejansko vlada tistega, česar se ni uspela dogovoriti z nami, urejuje na način relativno velike politične moči v državnem zboru.
Naše akcije zaradi sprejema tega zakona zagotovo ne bodo v nobenem primeru v škodo oziroma "na plečih bolnikov. Poslužili se bomo pravnih sredstev, najprej seveda na upravnem sodišču, če bo potrebno pa tudi na mednarodnem oziroma evropskem sodišču."
Kaj prinaša nov zakon?
S spremembami se nekoliko spreminja dosedanja ureditev na področju delovnega časa zdravnikov. Po novem se tako redni delovni čas zdravnikov praviloma ne bo začenjal pred 8. uro zjutraj, v zunajbolnišnični dejavnosti, namenjeni storitvam za uporabnike, pa bo morala vsaj petina delovnega časa zdravnika potekati tudi po 16. uri.
Zdravniki, ki delajo na delovnih mestih v ambulantah ali v tehnološko zahtevnih diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih enotah ter operacijskih dvoranah, bodo zaradi čim večje izkoriščenosti prostorov in opreme na delo lahko razporejeni v izmenah. Če delo na takih
delovnih mestih traja 12 ali več ur dnevno, se bo lahko začelo že pred 8. uro zjutraj, pri čemer bo seznam takih delovnih mest določil delodajalec.
Delo preko polnega delovnega časa po novem ne bo smelo presegati v povprečju osem ur tedensko, kar pa naj bi bilo dokončno uveljavljeno z letom 2011. Za mlade zdravnike - sekundarije in specializante - bo lahko v obdobju do 31. julija 2007 delo preko polnega delovnega časa trajalo v povprečju največ 18 ur na teden, v naslednjih dveh letih 16 ur na teden in še v naslednjih dveh letih 12 ur na teden. Časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev.
