Jelko Kacin je opozoril na to, kako je vlada Andreja Bajuka, katere članica je bila kot pravosodna ministrica tudi Barbara Brezigar, leta 2000 "skušala zamajati ustavno pravno legitimnost slovenskih parlamentarnih volitev in se je s tem namenom obrnila na beneško komisijo."
Ko je bilo jasno, da beneška komisija ne bo odločila tako, kot si je želela Bajukova vlada, se je Brezigarjeva odločila za zavlačevanje in za odložitev odločanja komisije. "Čeprav je sama vlada zahtevala mnenje mimo državnega zbora, se je mnenju beneške komisije z lahkoto odrekla in ga želela časovno oddaljiti in zakasniti, ko ji ni več ustrezalo. Pa ni bilo z našo takratno odločitvijo o volilnem sistemu v državnem zboru nič narobe," opozarja Kacin.
Poslanec v Evropskem parlamentu je še opozoril, da imajo tožilci z generalnim državnim tožilcem v pravosodnem sistemu zelo pomembno vlogo, "še posebej takrat, ko pospešijo ali pa zavlečejo dogajanje v posameznih sodnih spisih." Pri zavlačevanju Brezigarjeve leta 2000 ni šlo za sodni spis, "njeno tedanje ravnanje je bil poskus odlaganja objave odločitve beneške komisije v škodo interesov državljank in državljanov, volivk in volivcev".
Bajuk poslal dve pismi
Nekdanji predsednik vlade Bajuk je beneški komisiji (oz. Komisiji za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope) v zvezi s spremembami volilnega sistema poslal dve pismi - prvo 21. julija 2000 pred spremembo ustave in določitvijo proporcionalnega volilnega sistema za takratne državnozborske volitve, drugo pa 7. septembra 2000, ko so bile spremembe ustave in volilnega sistema že sprejete in volitve za jeseni 2000 že razpisane. V takratnem pismu, o katerem vlada javnosti ni obvestila, je Bajuk kljub spremembam ustave predlagal, naj beneška komisija pregleda "nastalo ustavno dilemo".
Sprememba slovenske ustave - šlo je za 80. člen, ki ureja volilni sistem - iz 25. julija 2000 ni v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi, je oktobra 2000 sporočila beneška komisija. Komisija je obenem priporočila državnemu zboru, naj v bližnji prihodnosti preuči, katere zakonodajne in morda tudi ustavne spremembe so potrebne, da bi se v prihodnje v Sloveniji izognili podobnim primerom.