Kučan: Bil sem zelo ponosen na svoje sodržavljane

23. decembra 1990 je v Sloveniji potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, ki je bil podlaga za osamosvojitev Slovenije pol leta pozneje. Glasovanja o samostojnosti Slovenije se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, 88,5 odstotka volivcev pa je glasovalo za samostojno Slovenijo. Izidi glasovanja so bili uradno razglašeni 26. decembra, zato je ta dan razglašen za državni praznik.

Ideja o plebiscitu je bila leta 1990 večkrat omenjena. Demos ga je januarja 1990 predvidel v svojem programu z naslovom Deklaracija o samoodločbi, oktobra pa ga je neuspešno predlagala tudi opozicijska Socialistična stranka Slovenije. Po tem pa so novembra na posvetu poslancev Demosa v Poljčah pisci ustave Tine Hribar, Peter Jambrek, Tone Jerovšek s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom poslance prepričali, da so potrdili predlog za plebiscit.

V zakonu o plebiscitu, ki ga je Slovenska skupščina na pobudo Demosa sprejela 6. decembra 1990, je bilo določeno, da je odločitev na plebiscitu sprejeta, če se zanjo izreče večina glasovalnih upravičencev. Po zakonu je morala skupščina tudi v šestih mesecih uresničiti odločitev, sprejeto na plebiscitu.

Pred sejo 6. decembra so stranke dosegle in podpisale tudi Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Sporazum je predlagala Spomenka Hribar, ki je napisala tudi prvi osnutek.

Ob sprejetju zakona so bila mnenja deljena predvsem glede relativne ali absolutne večine, ki bi bila potrebna za uspeh plebiscita. V Demosu so se zavzemali za relativno večino, opozicija pa je predlagala absolutno večino. Opozicija se je poleg tega zavzemala za to, da bi plebiscit izvedli šele spomladi leta 1991. Opozicija je potem sprejela datum 23. december, Demos pa je privolil v to, da je za pozitiven izid potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

Na podlagi izida plebiscita je slovenska skupščina 25. junija uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter deklaracijo o neodvisnosti. 23. decembra 1991 pa je skupščina sprejela še prvo ustavo samostojne Slovenije, s katero je bil postavljen tudi temelj za novi pravni sistem.

Peterle: Plebiscit je bil potrditev naših načrtov za osamosvajanje Slovenije

Takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar je za 24ur.com dejal, da je bilo v tem času treba uskladiti mnenja političnih strank glede plebiscita, saj so bila ta sprva precej različna.

Takratni predsednik vlade Lojze Peterle je dejal, da so že od zmage Demosa na volitvah leta 1990 naprej razmišljali, ali bi pot proti samostojnosti preverili tudi na plebiscitu ali ne. Kot je dejal, se vlada na osamosvojitev ni začela pripravljati šele po plebiscitu, temveč so priprave tekle tudi prej. Na dan plebiscita je država natisnila že okoli polovico denarja, ki bi ga potrebovala ob osamosvojitvi, je dejal Peterle.

Tudi Jelko Kacin je dejal, da je bil plebiscit potrditev in motivacija za priprave na osamosvojitev. Kot se spominja, pa je visoka udeležba in izid plebiscita tako njega kot marsikoga presenetil.

"Bil sem zelo ponosen na svoje sodržavljane, da so skupaj zmogli ta velik in pomemben korak. Bil sem tudi zelo ponosen na vse svoje takratne sodelavce v slovenski politiki, ki so vsak zase in vsi skupaj prispevali k temu, da smo uspeli pripraviti vse, da se je volja ljudi lahko izrazila na tako veličasten način," pa je za 24ur.com povedal Milan Kučan.

Kot je dejal, so njegovi spomin na tisti čas lepi. "Največ sem se ukvarjal z vprašanjem kvoruma na plebiscitu, ki se mi je zdel zelo pomemben, ne samo zaradi domače javnosti, temveč tudi zaradi mednarodne javnosti. Bilo je potrebno veliko pogajanj, veliko prepričevanj, da smo na koncu sprejeli odločitev, da je referendum veljaven, če na volišče pride več kot 50 odstotkov volivcev," je še dodal Kučan.